VATIKANSKI SPORAZUM 2

 

VATIKANSKI SPORAZUM 2

Vir: Finance.si

                                                  

Slovenska Rimsko katoliška cerkev ima že od nekdaj povsem drugačne ambicije in interese, kot ji narekuje njeno versko poslanstvo.

 

Če pogledamo v zgodovino, lahko ugotovimo, da je želela nenehno posegati v življenje vseh Slovencev, ne samo njenih vernikov. Poleg tega tudi ni opravljala svojega osnovnega poslanstva, kot ji zapoveduje evangelij, ampak je stremela predvsem za čim večjim vplivom, oblastjo, bogastvom in nadvlado nad drugimi. Nič drugače ni danes.

 

Ker si je morala za zadovoljevanje svojih ambicij iskati politične zaveznike in podpornike, je med drugo svetovno vojno podpirala fašiste, ki so želeli iztrebiti slovenski narod, in belogardiste, ki so z njimi kolaborirali in izdajali domoljube. V času bivše države, ji oblast ni dovolila večjega vpliva, ki ga je uživala le pri svojih najbolj zvestih vernikih, ni pa vere in cerkve preganjala. Kljub temu si je tudi v času komunistične oblasti priborila kar nekaj privilegijev.

 

Po osamosvojitvi se je okorajžila in takoj pričela pritiskati na novo oblast, ki je bila bolj dojemljiva za njene želje. Vrnjena ji je bila vsa nacionalizirana lastnina (zgradbe, gozdovi itd.), tudi tista, ki jo je že enkrat v zgodovini prodala državi. Uspela je tudi, da ji danes država sofinancira katoliške šole, socialne prispevke kleru, medije, Karitas, obnovo cerkvenih nepremičnin, vojaške in druge kurate, in še marsikaj… Med drugim je decembra leta 2001 (ratifikacija je sledila leta 2004), dosegla tudi sporazum med Slovenijo in Vatikanom,s katerim so ji bili vsi ti privilegiji zagotovljeni.

 

Čeprav sicer simpatizira z Novo Slovenijo, to je s stranko, ki v Sloveniji edina temelji na krščanski doktrini, pa je njen pravi zaveznik Slovenska demokratska stranka Janeza Janše. Zakaj? Odgovor je zelo preprost. Ne druži ju ideologija, pač pa pragmatična korist. Janša ima veliko več stalnih volilnih pristašev kot NSI. Občasno se mu zato tudi uspeva dokopati do oblasti in takrat postane koristen tudi cerkvi. Takrat mu cerkev izstavi račun za podporo pred in med volitvami, ko prepričuje svoje vernike, da je on edina in prava izbira.

 

Katoliška cerkev ima v primerjavi z drugimi verskimi in ostalimi skupnostmi in inštitucijami v družbi poseben status . »Naklonjenost« SDS in sedanje vlade, ki jo ta stranka vodi, zopet vešče izkorišča v svojo korist. Tako je bilo tudi  že v času prvega vala epidemije, enako se je ponovilo v drugem valu. Ker je računala na »tolerantnost« vlade, se je ne glede na sklepe te vlade in stroke, ki so veljali za vse druge, na svojo roko odločila, da kljub še veljavni prepovedi odpre cerkve in prične z verskimi obredi. Odločila se je avtonomno, čeprav je še vedno veljala stroga vladina prepoved druženja v zaprtih prostorih. Otroci niso smeli v šole, prepovedane so bile kulturne, športne in druge prireditve v zaprtih prostorih, itd, maše pa so bile in nabirke tudi.

 

Cerkev si je, tudi tokrat,  svoj status razlagala po svoje in to po principu: od države si izbiram tisto, kar mi odgovarja in prinaša korist. Četudi se cerkev ni držala strogih ukrepov vlade, ki so se jih bile dolžne držati vse druge inštitucije in vsi državljani, jo je   vključila v nadomestila za izpad dejavnosti v paketu pomoči, ter s 700 EUR mesečno nagrajevala duhovnike »za izpad dejavnosti«.

 

Toda tu se cerkvena požrešnost ne konča. Sedaj želi nov sporazum slovenske države z Vatikanom, s katerim si želi zagotoviti še dodatne koristi in privilegije. Zato je vlada ustanovila Svet vlade RS za odprta vprašanja s Katoliško cerkvijo.

 

Čeprav sta se Janša in nadškof Zore o ustanovitvi sveta dogovorila že lani, je zaradi epidemije prišlo do uresničitve dogovora  šele 19. aprila letos, po srečanju Janše s škofi. Pravi razlog za ustanovitev posebnega sveta za sodelovanje z RKC  je pravzaprav nezadovoljstvo vodilnih katoliških klerikov z delovanjem Vladnega urada za verske skupnosti, ki enakopravno obravnava sodelovanje države z vsemi 60 verskimi skupnostmi.

                                                                    Vir: Mladina.si

 

Povsem zgovorna je tudi sestava sveta:

 

Vodi ga Igor Senčar, Bajukov zet, ki je iz uradnika v službah Parlamenta v času Bajukove in Janševe vlade meteorsko napredoval. Tako je med prvim Janševim predsedovanjem Slovenije Evropski uniji postal vodja slovenske misije pri Evropski uniji v Bruslju. Sicer pa je član NSI in veren pripadnik cerkve.

 

Predstavnik države v svetu je tudi Stanislav Raščan, goreč pripadnik NSI, ginekolog, ki mu humani poklic ni zadostoval. Zavrgel ga je zaradi svojih političnih ambicij in se napotil v diplomacijo.

 

Predstavnik vladne strani je tudi Vinko Gorenak, član trdega jedra SDS in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade. Spomnimo se ga še kot zagrizenega komunista, ki je med poučevanjem matematike v kadetski šoli v Tacnu kot vodja marksističnega krožka, nagovarjal kadete, da naj se včlanijo v partijo. Danes pa je, po vzoru svojega vodje, postal zagret borec proti »ta rdečim« in levici. 

 

RKC pa bodo zastopali trije župniki (formalno cerkveni pravni svetovalci) in Tadej Strehovec, ki je znan po svojih radikalnih stališčih v korist cerkve.

 

In to naj bi bil Svet vlade? Sestavljajo ga le kleriki in verniki, ki so vneti pristaši Slovenske katoliške cerkve. Torej to ni svet vlade, ampak cerkve. Svet, ki bo sestavil slovenska pogajalska izhodišča za pogajanja o novem sporazumu s Svetim sedežem. To pomeni, da si bo cerkev izbirala, kaj  še ji bo morala država dajati (to pomeni tudi mi, ki nismo njeni verniki). Ta nabor njenih želja in zahtev pa bo nato zapisan v mednarodnemu sporazumu. Zakaj? Ker ji po sklenjenem sporazumu nobena od naslednjih vlad ne bo mogla več prisvojenega odtegniti.

 

Absurdno in nepravično do vseh slovenskih državljanov, ki ne pripadamo slovenski katoliški cerkvi. Kaj pa ustavna dolžnost vlade, da ne sme kršiti enakopravnosti vseh verskih skupnosti, in da mora upoštevati ločenost države in cerkve?  Na to se Janša itak požvižga!  Zakone in ustavo si razlaga po svoje, tako kot mu to v trenutnem položaju ustreza. Katoliška cerkev prav tako, saj je ločena od države in ji ni mar za slovenska ustavna določila, saj je njen gospodar čez mejo, sredi Rima.

 

P.S.: Ko smo že pri cerkveni morali, bi želel citirati še bistroumno razlago mursko-soboškega škofa Petra Štrumpfa, zakaj se Ana Soklič ni uvrstila v evrovizijski finale:  »Zato, ker govori in poje o Jezusu. In Sveti duh preprosto ni hotel, da se pojavi na sceni, kjer v perje in samo v nekaj trakcev odeto človeško meso poveličuje hudobnega duha in z njim povezane gnusobe, o katerih se človeku naježijo lase«, je modroval.

                                                                  Škof Štumf       Vir: Klavdia Dominko
 

Gospod Škof, od kdaj je človeško telo za normalnega človeka gnusoba? Verjetno to velja le za pokvarjeno duhovščino, ki skriva svoja deviantna spolna nagnjenja tako, da se zgraža nad človeškim telesom in normalnim ljubezenskim odnosom med žensko in moškim.

 

 

Zaskrbljeni državljan 1