PIRC MUSAR vs GOLOB

                                  PIRC MUSAR vs GOLOB 

                                          Vir: Slovenske novice

Kar navadili smo se že, da politično sobivanje sedanjih nosilcev najvišjih političnih funkcij v državi motijo pogosta nesoglasja, pa tudi zamere. Še več, odnose med predsednikom vlade Robertom Golobom in predsednico republike Natašo Pirc Musar na žalost občasno zaznamujejo celo odprti konflikti. Napeto ozračje med Gregorčičevo in Prešernovo pa predvsem škodi mednarodnim odnosom Slovenije. 

Konfliktna kohabitacija med njima še bolj preseneča, ker sta oba omenjena nosilca oblasti leve politične provenience. Očitno pa sta ega enega in drugega premočna, da bi premostila ovire in nesoglasja s katerim se srečujeta. 

Zadnji večji spor je v javnost prišel potem, ko je predsednica republike, ne da bi se predhodno uskladila s premierjem, v Slovenijo povabila kitajskega predsednika. Pravno-formalno sicer drži, da se predsednica republike o vabilih tujim državnikom res ni dolžna z nikomer usklajevati. Bi bilo pa v kontekstu enotne zunanje politike in ugleda Slovenije v tujini pričakovati, da predsednica države svoje načrtovane obiske in obiske šefov tujih držav pri nas predhodno uskladi s ključnimi zunanjepolitičnimi akterji v Sloveniji - torej s predsednikom vlade, državnim zborom in ministrstvom za zunanje in evropske zadeve. To pa seveda ne pomeni, da bi morala osebno usklajevati svojo mednarodno dejavnost. Usklajevanje bi lahko potekalo tudi na ravni svetovalcev za zunanjo politiko.

Očitno pa tudi med kabinetoma ni pravega sodelovanja. Na kritiko premierjevega svetovalca (o povabilu kitajskemu predsedniku), je njegov homolog v kabinetu predsednice odgovoril, da je predsednik vlade, prav tako brez vednosti predsednice, v Slovenijo povabil alžirskega predsednika države. 

Protokolarno gledano je to prav gotovo napaka. Suverene držav lahko pri nas vabi na obisk le predsednik-ca države in nihče drug, niti ne predsednik vlade. Pri izjemno pomembnih obiskih lahko (zaradi slovenskih interesov) pride do dogovora, da ga formalno povabita in gostita oba – kot je bilo v primeru obiska predsednika ZDA Billa Clintona. Njegova gostitelja sta bila skupno takratni predsednik države (Kučan) in predsednik vlade (Drnovšek). Skupno gostiteljstvo se je nato ponovilo še v primeru srečanja Bush-Putin v Sloveniji. Oba predsednika in njuna kabineta so se namreč zavedali pomembnosti omenjenih obiskov, pa tudi dejstva, da je v korist Slovenije potrebno pri podobnih enkratnih dogodkih sodelovati in se ne spreti zaradi prestiža in nečimrnosti.  

Danes pa je očitno drugače. Lahko se le vprašamo, kako prihaja do enostranskih vabil, četudi sta se ob nastopu funkcij Golob in Pirc Musarjeva dogovorila, da se bosta mesečno srečevala in svojo mednarodno dejavnost usklajevala na rednih sestankih. Je pa bil ta dogovor zaradi medsebojnih zamer kaj kmalu prekinjen. Opravičila, da se sestanka zaradi delovnih obveznosti ne utegne udeležiti, pa so v glavnem prihajala iz kabineta predsednika vlade. 

Če se vrnemo k vabilu kitajskemu predsedniku. Usklajeno vabilo (z vsemi uresničevalci slovenske zunanje politike) kitajskemu predsedniku, bi bilo z zunanje -političnega vidika še toliko bolj dobrodošlo, saj je Kitajska velesila in kot taka tudi stalna članica Varnostnega sveta OZN. Prepričan sem, da je bila, ko je prejela vabilo, kitajska stran, prav gotovo prepričana, da je le to usklajeno na ravni naše države. Kreganje med kabinetoma in dejstvo, da poslano vabilo ni bilo usklajeno v slovenskem vrhu, utegne celo škodovati našim odnosom s Kitajsko. Vsekakor pa smo tokrat na področju zunanje politike zopet delovali kot pravi diplomatski diletanti.

Ker je vrenje med kabinetoma prišlo v javnost, sta se prejšnji teden predsednik vlade in predsednica republike le srečala na delovnem sestanku, na katerem naj bi razčistila nesporazume in se dogovorila za bolj usklajeno delovanje na področju zunanje politike. 

Oba sta zanikala, da bi njun - milo rečeno - neusklajen odnos vplival na podobo naše države v svetu. »Predsednica republike si prizadeva za čim boljše sodelovanje s predsednikom vlade, njena vrata so za pogovore vedno odprta,« pa so po sestanku odgovorili v uradu predsednice republike. Dosedanja praksa tega ne potrjuje.  Ali jima lahko verjamemo, da bo odslej drugače? Jaz jim ne! 

Koliko časa bo njun zadnji dogovor veljal, bomo še videli. Verjetno do naslednjega prepira ali zamere z ene ali druge strani. Njuna početja jima nikakor ne koristijo, koristijo pa le -  saj veste komu. 

Dejstvo je, da smo že od izvolitve Nataše Pirc Musar priča nenehnim trenjem med njima. Golob je očitno predsednici države hudo zameril, ko je nekdanjo notranjo ministrico v njegovi vladi Tatjano Bobnar vzela v svoj kabinet in jo imenovala za svojo svetovalko. Verjetno ji te

njene poteze ne bo kar zlahka odpustil, še najmanj pa z občasnimi usklajevalnimi sestanki.  

 

Zaskrbljeni državljan 1