NOVI USTAVNI SODNIK

 

NOVI USTAVNI SODNIK

 

Po štirih neuspelih poskusih je nedavno naš predsednik države (vedno, ko ga omenjam, dobim cmok v grlu!) predlagal državnemu zboru v sprejem novega kandidata za ustavnega sodnika dr. Roka Svetliča.

                                                                     Vir: N1

Tokrat je izbral človeka, ki je po ocenah strokovnjakov, doslej najmanj primeren za tako pomembno mesto. V svoji službeni karieri nikoli ni opravljal dela, ki bi ga kvalificiralo za strokovnost, ki je potrebna za delo ustavnega sodnika ter tudi nima nobenih izkušenj iz ustavno pravnega področja. Svoj doktorat je delal v okviru študija filozofije, ne prava. Poleg tega se ni doslej še nikoli dogodilo, da bi postal član najvišjega sodišča v državi človek, ki je za zaključek študija na pravni fakulteti potreboval kar 17 let !?

Gre namreč za izrednega profesorja za področje filozofije prava na Evropski pravni fakulteti Nove univerze, ki ga krasi izjava na posvetu na notranjem ministrstvu o zakonu o tujcih, kjer je izjavil: »Zato mora država, če ne želi ostati postmodernistično mehkužna, za zaščito svoje simbolne vloge gospodarja v skrajnem primeru tudi streljati na migrante ob nezakonitem prečkanju državne meje!«

Gre tudi za človeka, ki razglaša, da je pravo nekaj, kar nima nič opraviti z moralo. In to v času, ko se že tudi mi nepravniški spremljevalci najtežjih pravnih sporov, ki končujejo na ustavnem sodišču zavedamo, da morajo sodniki pri razsojanju posameznih primerov poleg ustavnih določb upoštevati tudi moralne vrednote in objektivno nestrankarsko in neideološko odločanje. Očitno pa predsednik Pahor tega ne ve.

Izpostaviti bi bilo treba tudi dr. Svetličeve navedbe v času, ko je potekala polemika o nehumanem in nemoralnem početju prve slovenske vlade v zadevi »izbrisani«. Takrat je izjavil, da je treba pri reševanju problema izbrisanih moralne razmisleke pustiti ob strani in reševanje tega problema prepustiti »suhoparnemu, plitkemu in ne-moralnemu pravu«. Kakšen človek?

Njegova edina kvalifikacije je, da je po meri vladajoče »najbolj poštene stranke«, ki se je tudi pri njegovem kadrovanju dosledno držala pravila – ni potrebno, da je strokovnjak ali pošten, le da je naš.

Pri glasovanju v parlamentu so vladajočo stranko zopet podprli »janševi upognjenci« iz DESUS-a, SMC-ja, SNS-ja in oba manjšinska poslanca. Zato so le uspeli zbrati 46 glasov, točno toliko kolikor jih je potrebno za izvolitev in Rok Svetlič je postal ustavni sodnik.

Seveda pa podpora »janševih upognjencev tudi tokrat ni bila zastonj. Dobro je poznan cenik glasov Jelinčičevega kvarteta poslancev, ki svoje glasove pri glasovanju o pomembnih zadevah v parlamentu vsakič dobro vnovčijo. To, da na ta način pomagajo »najbolj pošteni stranki, da lahko spelje svoje še tako dvomljive in škodljive projekte za državo, jih prav nič ne moti. Le da je keš ali korist. Ob tem se nam postavlja vprašanje, od kod vladajoči stranki toliko denarja? Mislim, da je odgovor večini Slovencev dokaj dobro poznan – prekupčevanje z orožjem, Patria, nabava zaščitne zdravstvene opreme, vmes pa še mnogo drugega…

Kaj pa drugi upognjenci?

Mednje štejejo nenačelni in koristoljubni poslanci a la Simonovič in Perič, ki so se znašli med ostanki razpadlih DESUS in SMC. Prvi čaka na novelo gradbenega zakona, da bo lahko na izjemni lokaciji v Semedeli pri Kopru legaliziral svojo črno gradnjo. Vsi pa delajo le še za svojo korist ter si prizadevajo, da bi čim dalj vlekli poslansko plačo in uživali privilegije. (Kot zanimivost: v parlamentarni menzi kava s smetano vrle poslance stane 0,50 evra. Da o ceni kvalitetnih kosil pa tudi nizkih najemnin službenih poslanskih stanovanj ne govorimo.) Zato nekritično podpirajo sedanjo vlado, kakršnakoli je že, le da ne pride do novih volitev, ko jim bomo za njihova izdajstva lahko volivci sodili.

Kaj pa oba manjšinska poslanca, ki sta prav tako glasovala za Svetliča?  Ferenc Horvat in Felice Žiža, poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti, sta vladajoči koaliciji zagotovila ključna glasova, torej 45. in 46. glas ter pomagala izvoliti človeka, ki velja za šovinista ter je nastrojen proti migrantom in multikulturnosti. Prav njuno poslanstvo pa je, da se v parlamentu zavzemata za sožitje in multikulturnost med Slovenci in manjšinami. Njuna tokratna podpora sedanji vladi ni bila prva, saj sta tehtnico na stran vlade prevesila že večkrat, četudi ni bilo glasovanja o zadevah, ki se tičejo manjšin ali njihovih pravic. Ob tem se velja spomniti njunih izjav iz leta 2018. Ko sta poslanca sklenila prvi dogovor z vlado Marjana Šarca, je Žiža izjavil, da bosta oba »po potrebi jeziček na tehtnici«, a le »v ključnih zadevah, kot je lahko na primer državni proračun«. Seveda pa je njun odnos do Janševe vlade povsem drugačen - servilen, saj z Janšo drugače ne gre.

Sedaj tudi vemo zakaj sta glasovala za predlog predsednika in vlade. Portal Necenzurirano je razkril, koliko bo njuna brezpogojno podpora projektom Janševe hobotnice stala državo – 20 milijonov evrov. To je skupna cena projektov, ki jih je Slovenski pacient z njima podpisal že junija lansko leto, kmalu ko je prišel na oblast. Njihovo podporo si je že tedaj kupil s podpisom dogovora za izvedbo 28 projektov v prid manjšinama, ki jih bo vlada izpeljala do konca mandata. Med njimi so tudi ustanovitev finančnega sklada za razvoj območij ob meji z Madžarsko, sredstva za zaposlovanje pripadnikov obeh skupnosti v javnih inštitucijah, financiranje novih univerzitetnih programov itd. Skratka, gre za kupovanje njunih glasov z državnim denarjem. Torej gre za to, da Janša si kupuje glasove s katerimi se drži na oblasti,  in to z našim denarjem! Kakšen paradoks. Ni pa nam znano, koliko se bosta manjšinca ob tem še osebno okoristila. Verjetno tega ne počneta zaradi »zapeljive Janševe frizure«.

 

Zaskrbljeni državljan 1