OH, TA NAŠA SLOVENIJA

 

OH, TA NAŠA SLOVENIJA

Vir: Iskreni.net

 

Ko smo volivci na zadnjih parlamentarnih volitvah pokazali rdeči karton Slovenskemu pacientu, me je kar malo zaskrbelo, kaj bom odslej v tem blogu sploh pisal.

Še bolj sem bil v dvomih, ko je novi mandatar uspel rekordno hitro sestaviti vlado, ko je pričel uresničevati svoje predvolilne obljube in  ekspresno pokazal vladna vrata Slovenskemu pacientu.

Danes lahko priznam, da me je občutek olajšanja, da se bo odslej v Sloveniji marsikaj obrnilo na bolje, kar malo zavedel. Čeprav Slovenskega pacienta poznamo že več kot trideset let, sem ga vseeno nekoliko naivno podcenil. Sicer sem pričakoval, da nikakor ne bo odnehal in da bo kar se da destruktivno nagajal novi vladi. Napravil naj bi tudi vse kar je mogoče, da ohrani svoje zveste pomagače na odločujočih in vplivnih položajih, na katere jih je namestil tudi z namenom, da mu bodo lahko pomagali minirati delovanje nove vlade.

Poleg tega tudi dosledno skrbi, da za vse tiste, ki jih je nova vlada uspela počistiti, zagotovi nove, mogoče še donosnejše službe. In to se tudi dogaja. Stanje v slovenski družbi pa se spreminja zelo počasi. Prepočasi.

»Njegovi« še vedno obvladujejo pomembne segmente slovenske družbe. Njihova prevlada se nemoteno nadaljuje v večini javnih podjetij, kot so na primer Pošta Slovenije, Slovenske železnice, DARS, energetika itd. Najbolj odmevna in vidna za nas gledalce pa ostaja njihova prevlada na javni radio televiziji, kjer kljub pravcatemu uporu velikega števila novinarjev in drugih zaposlenih ter nasprotovanju in zgražanju javnosti, še vedno »harajo« po janševsko. Razni WTF, Rebernikova, Pirkovič, sedaj še na novo nameščeni direktor televizije Urbanija in drugi zvesti podporniki Slovenskega pacienta, še vedno ukinjajo oddaje, menjavajo urednike in pričenjajo z novimi oddajami, ki so jim po godu, čeprav je od nastopa Golobove vlade poteklo že skorajda tri mesece… In kako je to mogoče? Slovenski pacient and co. so postali pravi mojstri pri zaviranju parlamentarnega odločanja. Zapletena proceduralna pravila vešče izkoriščajo za upočasnjevanje sprejemanja nove zakonodaje. Ne ozirajo se na dejstvo, da na ta način, vsem nam v škodo, blokirajo učinkovitejše delovanje vlade, ki ne more uresničevati svojih koalicijskih zavez. Zato se status quo po meri Slovenskega pacienta nadaljuje v veliki večini segmentov naše družbe.

Kot se že omenil, Slovenski pacient tudi vedno dobro poskrbi za svoje zveste kadre. Zato je svojim podpornikom na RTV Slovenija očitno zadal nalogo, da morajo pričeti tudi s pospešenim zaposlovanjem novinarjev, ki so bili do sedaj del ekipe na NoviTV24. Strankarski medijski imperij najbolj domoljubne in poštene stranke se namreč zaradi majhne gledanosti omenjene televizije in njenih številnih portalov ter pičle prodaje partijskih časnikov počasi sesuva. Madžarski kapital se pospešeno umika (severovzhodni sosed nima več interesa zapravljati denarja za konja, ki je volilno dirko krepko izgubil), tudi viri iz javnih podjetij in ustanov, ki so jih prejemali po naročilu bivše vlade, počasi usihajo. Zaposleni bodo zato kmalu ostali brez služb.

                                         Zastraženi bivši notranji minister     Vir: Večer.si

Med tistimi, ki si je uspel pravočasno zagotoviti dobro plačano službico, je bil po pričakovanju bivši tiranski vodja notranjega ministrstva. Čeprav je pred volitvami osorno zatrjeval, da si ne ureja službe, ker bo njegova stranka zagotovo premočno zmagala na volitvah, si je na skrivaj za visoko plačo urejal službo na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo, kjer je bil zaposlen pred nastopom funkcije ministra. Ko svojega početja ni več mogel skrivati pred javnostjo, je zatrdil, da bo mesečno prejemal 4.000 EUR in kot običajno lagal. Medijoiso nato kmalu izvrtali, da bo nagrajen z več kot 6.000 EUR mesečno.

Razvedelo se je tudi, da so ga (po vsej verjetnosti s posredovanjem Vodje) sprejeli nazaj v službo, čeprav so ukinili mesto, ki ga je zasedal pred odhodom v vlado. Očitno so posebej zanj odprli novo?! Nekaj časa se v javnosti ni vedelo, kam ga je Vodja parkiral, ker kljub govoricam na Direkciji ni bilo o njem ne duha ne sluha. Očitno so ga za vsak slučaj skrili v mišjo luknjo, da ga državljani ne bi našli. Po vseh njegovih rabotah, ki jih je uganjal kot notranji minister, bi se mu lahko pripetilo tudi kaj neprijetnega.

Se pa v mali Sloveniji ne more nič skriti. Nedavno se je tako razvedelo, da so mu zaradi varnosti našli pisarno drugod in to v prostorih Zavoda za raziskavo materiala. Zaposleni na zavodu ga sicer vidijo le poredko, saj se še vedno redno izogiba neposrednim srečanjem z ljudmi. Le včasih slišijo njegovo štorkljanje po hodnikih, ker nosi posebne čevlje s povišano peto, da bi bil videti malo višji. Prav tako je Slovenski pacient po porazu svoje zveste in ubogljive trole nameščal in premeščal znotraj državnih organov (iz začasno zaposljive ministrske kvote so čez noč postali zaposleni za nedoločen čas). Pri tem ga prav nič ni motilo, da je na ta način močno širil število zaposlenih v državnem aparatu in državnih družbah in podjetjih.

Še najbolje pa je za njih poskrbel na Ministrstvu za zunanje zadeve, kjer je najbolj zveste tik pred volitvami poslal v tujino na dobre plače. Med njimi so bili nekateri poslani tudi kot najvišji predstavniki države – torej kot veleposlaniki. In da bo mera polna, jih je nato potrdil in jim podpisal akreditivna pisma še sam veliki predsednik republike?!

Za diplomatsko prakso je to, milo rečeno, nenavadno in predvsem nesramno do nove vlade. Tudi z delovnega vidika to lahko predstavlja veliko oviro za delovanje diplomatske mreže v mednarodnih odnosih. Vlada si mora namreč zagotoviti na vodilnih položajih svoje ljudi, tako znotraj ministrstva, kot na pomembnih mestih na veleposlaništvih. Le taki bodo dosledno izvajali njeno zunanjo politiko in ne bodo bojkotirali njenih usmeritev in navodil. Sicer bodo ravnali po navodilih drugih, v tem primeru njihovega Vodje, ki je v opoziciji.

Kaj takega se v državah z razvito diplomatsko tradicijo seveda ne sme dogoditi. V tradicionalnih diplomacijah so na vodilnih mestih praviloma najbolj usposobljeni diplomati, ki pa niso politično obremenjeni in so lojalni do vsakršne oblasti. Nikakor pa niso strankarski vojščaki kot pri nas.

Kot poseben primer naj navedem Združene države Amerike, ki po zmagi novega predsednika ne zamenjajo le vrha državne administracije, ampak tudi vse neprofesionalne veleposlanike v tujini. Večkrat imenujejo za vodje diplomatskih predstavnikov celo premožne poslovneže ali znane osebnosti brez diplomatskih izkušenj. Večina teh se z zajetnimi donacijami v volilni kampanji kandidatu, ki je nato  izvoljen za predsednika, »kvalificira« za mesta vodij na diplomatskih predstavništvih v tujini.  No, to je praksa (sicer malo čudna) v ZDA,

Zanima me, ali bosta premier Golob in še posebej ministrica za zunanje zadeve kaj ukrenila?

Glede na »velike izkušnje«, ki ju imata na področju mednarodnih odnosov, verjetno ne. Bodo pa zato zvesti kadri Slovenskega pacienta delali po svoje, če jim bo šef tako naročil – tudi v škodo Slovenije.

 

Zaskrbljeni državljan 1