UKRAJINSKA KRIZA pogled z mednarodnopravnega vidika

 

UKRAJINSKA KRIZA

                               pogled z mednarodnopravnega vidika

 

Naše dojemanje svetovnih dogajanj danes skorajda povsem obvladujejo svetovni mediji in informativne platforme, ki so naš vir obveščanja o tem, kaj se v svetu dogaja. Kot taki so seveda izjemno učinkovito orožje pri oblikovanju svetovnega javnega mnenja, kot tudi mnenja vladajočih elit v posameznih državah ter vplivnih posameznikov in slehernega od nas.

Dejstvo pa je, da vsak aktualni dogodek lahko prikazujejo na različne načine. Nekateri skušajo biti čimbolj objektivni, drugi so celo ustvarjeni v propagandne namene in razglašanja ene resnice. Zato je lahko, in praviloma tudi je, vsak mednarodni konflikt predstavljen na različne načine in tudi interpretiran tako, kot lastniki dotičnega medija želijo.

V tem blogu sem že pisal, da resnica o vojni v Ukrajini, ki traja že več kot leto dni, ne more biti črno-bela.

                                                                Vir: Dnevnik

V rusko ukrajinskem konfliktu ni dvoma, da je agresor Putin, ki je napadel suvereno sosednjo državo. Vseh vzrokov, zakaj je prišlo do tako drastičnega posega s strani Rusije, pa je kljub poplavi številnih novic, komentarjev in ocen, ki preplavljajo svetovne medije, ne bomo nikoli poznali.

To tudi pomeni, da ne more biti absolutna resnica le tista, kot nam jo opisuje in prikazuje zahodni proameriški medijski svet – da je Rusija oz. Putin absolutni krivec za dogajanja v Ukrajini, Ukrajinci pa so nedolžne žrtve, ki plačujejo za neupravičene hegemonistične težnje svoje večje slovanske sestre.

Kot ne moremo mimo dejstva, da je Rusija napadla suvereno državo, tudi ne moremo prezreti nekaterih zahrbtnih aktivnosti ZDA, NATA in zahodnjaških rusofobnih jastrebov, ki si nikakor ne želijo več močne Rusije, kot ene izmed pomembnih globalnih dejavnikov.

Ob ruskem napadu pa se seveda postavlja še ena, za našo prihodnost pomembna, mednarodno pravna dilema. Kaj je v trenutno sprejetemu in dogovorjenem mednarodnem pravnemu redu višja vrednota: ali suverenost držav in nedotakljivost meja ali pravica narodov do samoodločbe?

Leta 1991 je ob razpadu Sovjetske zveze, Češkoslovaške in tudi SFR Jugoslavije mednarodna skupnost predpostavila drugo omenjeno mednarodno pravno vrednoto nad prvo. Slovenci ne bi dobili svoje države, če bi zahodne države, ki so bile zmagovalke 40 let trajajoče hladne vojne, postavile na prvo mesto helsinška načeta, to je, suverenost držav in nedotakljivost meja v Evropi.  

Zato bi se morale vsakokratne slovenske oblasti zavedati dejstva, na kakšen način smo prišli do svoje države ter skladno s tem voditi dosledno in načelno zunanjo politiko. Mi smo med tistimi, ki nimamo moralne pravice oporekati željam drugih narodov po lastni državi.

V primeru ukrajinske krize pa je Zahod, prav nasprotno, postavil prvo vrednoto nad drugo. Ta vzorec ponavljajo tudi v primeru drugih aktualnih prizadevanj nekaterih narodov po osamosvojitvi po svetu, npr. Palestincev, Kataloncev, Kurdov itd.

Pri prizadevanjih za samostojnost ukrajinskih Rusov, ki tvorijo veliko večino prebivalstva v vzhodnem delu Ukrajine, predvsem v Donjecki in Luganski republiki, pa je zadeva bolj zapletena. Ali tudi za njih velja pravica narodov do osamosvojitve? Njihova želja je, da se odcepijo od sedanje države in se priključijo Rusiji, v kateri ne bi bili diskriminirani zaradi svoje nacionalne pripadnosti. Ali je njihova pravica za osamosvojitev legitimna? Odgovor nikakor ni preprost. Ne glede na to, pa mora mednarodna skupnost čim prej poiskati pravo pot k prekinitvi vojne ter prisiliti obe strani k pogajanjem.

Trenutno vzbuja nekoliko upanja obisk predsednika Kitajske pri Putinu, ki mu je med drugim tudi predstavil kitajski mirovni predlog. Bomo videli reakcijo Putina. Vsekakor pa se vojna ne bo končala z dobavljanjem orožja ukrajinski vojski, temveč s prizadevanjem za prekinitev spopadov in mirovnimi pogajanji. 

Pred nekaj dnevi pa je Mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za Putinovo aretacijo, ki ga obtožuje odgovornosti za genocid in vojne zločine v Ukrajini. Po moji oceni to v sedanjem trenutku ni prava poteza za dosego miru. Putin je sedaj postavljen pred zid in nima več izhoda. Zato bo veliko lažje posegel po skrajnih bojni sredstvih, tudi po nuklearnem orožju.

Po drugi strani pa danes ni večjega mednarodnega konflikta v katerega ne bi bil neposredno ali pa posredno vpleten »svetovni žandar« čez lužo. V zadnjih 23 letih so samo trije ameriški predsedniki izvršili agresije na 7 suverenih držav in s tem povzročili smrt 11 milijonov ljudi. Mednarodno kazensko sodišče pa seveda ni spisalo tiralice za njimi, niti niso bili proglašeni za teroriste!

                                                                Vir: Viber

Na žalost vladajo v svetu dvojna merila, ki pa ne bodo prispevala k našemu boljšemu in mirnejšem življenju.

 

Zaskrbljeni državljan 1