POLITIČNA (NE) SPRAVA
POLITIČNA (NE) SPRAVA
Tako imenovana »sprava« med Slovenci ostaja že
več kot 30 let stalnica zastrupljanja naše politične scene. O njej je bilo že
toliko izrečenega in napisanega, da jo večina Slovencev ima že več kot dovolj,
po domače imamo jo »poln kufer«. Se pa posiljevanje s to prikaznijo, še kar ne
neha.
V času razpada Jugoslavije in nastajanja samostojne Slovenije je bila simbolna spravna slovesnost organizirana že 8. julija 1990 v Kočevskem rogu. Bil je neposreden TV prenos, bila je množica navzočih, bil je takratni nadškof in metropolit Alojzij Šuštar, ki je slovesnost vodil in blagoslovil in bil je takratni predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan, ki je imel nagovor o spravi.
Tisti naivneži, ki smo mislili, da smo s tem
dogodkom, enkrat za vselej zaprli eno izmed najbolj mučnih poglavij naše
zgodovine, smo se krepko zmotili.
»Spravo« sta kmalu po osamosvojitvi ugrabili desna
politika in katoliška cerkev. Delno zato, ker imata še vedno slabo vest zaradi
sodelovanja z okupatorjem proti slovenskemu narodu, še bolj pa za svoje
politične potrebe. Zato še danes od njih neprestano poslušamo, da je za
dokončno pozabo slovenske razdvojenosti po drugi svetovni vojni, nujna obsodba
partizanskega gibanja in komunistov, ki so po vojni pobijali nedolžne Slovence
in rehabilitacija domobrancev, ki so se le »uprli« komunistični revoluciji, ki
so jo proti njim vodili komunisti v vrstah partizanov.
Za desnico, še posebej Janšo in co. pa je sprava poglavitno
orodje v boju za oblast. Večini njihovih pristašev godi revizija in spreobračanje
zgodovinskih dejstev, z namenom, da se nenehno ustvarjajo nepotrebne (vsaj za
mene) nove delitve in netijo sovraštvo med našimi in vašimi.
Kot govorimo o spravi, pa ne moremo mimo
največjega »spravnika« med nami – kralja Instagrama. Vsi njegovi nastopi so
»spravni« in »razumevajoči drugače mislečih«. Kot predsednik države je zapravil
obilico državnih sredstev za obupno neetičen spomenik spravi Slovencev na
Kongresnem trgu. O njegovi iskrenosti, da to kar govori, tudi misli, sem vedno
dvomil. Še posebno sedaj, ko se je zaradi lastnih koristi (ker je brez
zaposlitve) prodal novemu gospodarju, šefu najbolj poštene politične stranke v
Sloveniji, ki mu je za nagrado prek svojih prijateljev preskrbel novo službo –
na Jambrekovi univerzi.
Zato torej,
kdor si je resnično želel spravo, jo je v sebi dosegel že davno, leta 1990.
Zdaj ne potrebujemo več nobenih maš, govorov in floskul. Dovolj je
zastrupljanja Slovencev z besedo sprava.
Dejstvo
je, da brez odpora in narodno osvobodilnega boja proti okupatorju, slovenski
narod ne bi preživel genocida, ki so ga zanj načrtovali Nemci. Dejstvo je tudi,
da so se domobranci borili na strani okupatorja in izdajali slovenske domoljube.
Dejstvo pa je tudi, da so se dogodili nekateri povojni poboji domobrancev in
drugih izdajalcev, brez sodnih obsodb.
Na
žalost pa zaenkrat desnica noče pustiti zgodovine zgodovinarjem ter je ne preneha
zlorabljati za politične namene in za pranje možganov svojih volivcev. Noče
priznati, da nas želi z razpihovanjem bolečega zgodovinskega obdobja še bolj
skregati med seboj.
Zato zaradi
sedanje desnice, ki ji poveljuje Janša, še nekaj časa ne bo politične sprave.
Zakaj? Ker je preprosto noče. Zanj, če želi preživeti na politični sceni, je razdvajanje Slovencev
najmočnejše orodje.
Kaj pa
družbeni razvoj, gospodarska rast, socialna država, boljše življenje…? No, to niso pomembne zadeve pri pohodu na
oblast!
Zaskrbljeni
državljan 1
Komentarji
Objavite komentar