V SLOVENIJI RES NI NIKDAR DOLGČAS
V SLOVENIJI RES NI
NIKDAR DOLGČAS
Očitno nam v
Sloveniji ne more biti nikdar dolgčas. Neprestano se dogaja, najpogosteje kaj
takega, kar nam je bolj malo po godu.
Prejšnji
teden sta, poleg prerivanja za stolček vodje slovenskega predstavnika v
Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov, mir v političnih vodah skalila
dva dogodka, in sicer nadaljnja erozija Golobove vlade in agresija fanatičnih krščanskih
vernikov, predvsem žensk, ki zahtevajo ukinitev ustavne pravice žensk do umetne
prekinitve nosečnosti. V kresanje mnenj o abortusu pa se je precej ponesrečeno
vključila tudi predsednica države, ki je s svojo intervencijo le prilila olje
na ogenj in spodbudila agresivne krščanske aktivistke, k »nadaljnjim akcijam«.
Premier
Golob je preživel enega od najbolj razburljivih tednov svojega bivanja na
Gregorčičevi. Hiter osip njegove vlade se je namreč pospešeno nadaljeval. Vlada,
ki jo vodi, pa zaradi naravnih nesreč in dogajanj v svetu (Ukrajina,
Palestina…) vedno bolj spominja na krizni štab, ne na oblast, ki bi morala
voditi državo.
Po ministrici za notranje zadeve Bobnarjevi in
njenemu zdravstvenemu ministrskemu kolegu Bešič Loredanu, sta Golobovo zaupanje
izgubila še dva ministra - kmetijska ministrica Irena Šinko in Uroš Brežan,
minister za okolje in prostor. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik
pa si je svoj odstop zakuhala kar sama.
Res je, da
se je morala Golobova vlada že od pričetka svojega nastopa na oblast spopadati
s števnimi predvidenimi težavami in nepredvidenimi okolnostmi – rušilna
opozicija, referendumi, plačna nesorazmerja, propadanje javnega zdravstva, vojna
v Ukrajini in posledično energetska in prehrambna kriza, požari, poplave itd. Kljub
temu pa še daleč ni izpolnila zaupanja svojih volivcev, saj ni uspela izpeljati
(rezen čiščenja nacionalne RTV) nobene od svojih predvolilnih obljub.
Še več.
Prisiljena se je bila tudi ukvarjati sama s seboj, s svojimi neučinkovitimi in
koruptivnimi ministri.
Prejšnji
teden smo bili kar čez noč seznanjeni, da predsednik vlade ne zaupa več dvema
ministroma. Kmetijsko ministrico je odslovil zaradi "odsotnosti
ustreznega in pravočasnega reagiranja v situacijah, ki so pomembne za zaščito
potrošnikov na področju varnosti hrane oziroma živil". Ministra za
okolje pa je umaknil, ker je pri sanaciji poplav »to ministrstvo postalo ozko grlo,
ministrstvo ni bilo dovolj odzivno, številne pripombe so prihajale tudi z
drugih resorjev."
Vir: Reporter
Vendar ni
ostalo le pri dveh odstopih. Ministrica za javno upravo je namreč očitno
menila, da si kot vodja pomembnega vladnega resorja lahko privošči marsikaj,
kar si sicer navadni državljani ne morejo. Tudi tisto, kar si ne bi smela. Ministrstvo, ki ga je vodila, je dodelilo
300.000 eurov inštitutu, ki ga je ministrica ustanovila skupaj s prijateljico
in ga tudi vodila pred nastopom
ministrske funkcije. Najprej je očitke, da je vplivala na javni razpis za
dodeljevanje sredstev civilnim organizacijam, zavračala. Čeprav so ji na oddaji
na POP TV dokazali, da ne govori resnice, ker je kot ministrica svoji
prijateljici podpisala dokument podpore za pridobitev javnih sredstev na
razpisu, še vedno ni videla razloga, da mora odstopiti. Niti ni želela prevzeti
odgovornosti, ker »ni ničesar kriva in ima čisto vest«, kljub temu, da je pisno
podprla prošnjo prijateljice za pridobitev sredstev iz njenega ministrstva.
Mediji so namreč ugotovili, da sta bili ministrica in gospa Kaja Primorac
dolgoletni prijateljici, ki sta skupaj delali v uradu zagovornika načela
enakosti, v službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko ter na agenciji za
kmetijske trge in razvoj podeželja, kjer sta (sedaj ko je ministrica morala
odstopiti) zopet skupaj.
Nato pa je kar
za deset dni popeljala četico štirih svojih »zaslužnih« sodelavk na turistično
ekskurzijo v New York, na kateri so bile le pasivne poslušalke na konferenci za
trajnostni razvoj. No, izlet je bil »bagatela« za državni proračun,
davkoplačevalce je stal »le« 33.000 eurov! Seveda je zaradi pritiska javnosti
in medijev moralo priti do, za njo in Goloba, neizogibnega konca – njenega odstopa.
O drugemu
neljubemu dogodku, za mnoge, povsem že nekaj časa trajajočemu neupravičenemu pritisku
desničarskih vernikov na ženske, ki želijo umetno prekiniti nosečnost in
zdravnikov, ki jim to pravico do splava omogočijo, pa v naslednjem prispevku.
Zaskrbljeni
državljan 1
Komentarji
Objavite komentar