V SLOVENIJI RES NI NIKDAR DOLGČAS

 

V SLOVENIJI RES NI NIKDAR DOLGČAS

 

Očitno nam v Sloveniji ne more biti nikdar dolgčas. Neprestano se dogaja, najpogosteje kaj takega, kar nam je bolj malo po godu.

Prejšnji teden sta, poleg prerivanja za stolček vodje slovenskega predstavnika v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov, mir v političnih vodah skalila dva dogodka, in sicer nadaljnja erozija Golobove vlade in agresija fanatičnih krščanskih vernikov, predvsem žensk, ki zahtevajo ukinitev ustavne pravice žensk do umetne prekinitve nosečnosti. V kresanje mnenj o abortusu pa se je precej ponesrečeno vključila tudi predsednica države, ki je s svojo intervencijo le prilila olje na ogenj in spodbudila agresivne krščanske aktivistke, k »nadaljnjim akcijam«.  

Premier Golob je preživel enega od najbolj razburljivih tednov svojega bivanja na Gregorčičevi. Hiter osip njegove vlade se je namreč pospešeno nadaljeval. Vlada, ki jo vodi, pa zaradi naravnih nesreč in dogajanj v svetu (Ukrajina, Palestina…) vedno bolj spominja na krizni štab, ne na oblast, ki bi morala voditi državo.

 Po ministrici za notranje zadeve Bobnarjevi in njenemu zdravstvenemu ministrskemu kolegu Bešič Loredanu, sta Golobovo zaupanje izgubila še dva ministra - kmetijska ministrica Irena Šinko in Uroš Brežan, minister za okolje in prostor. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik pa si je svoj odstop zakuhala kar sama.

Res je, da se je morala Golobova vlada že od pričetka svojega nastopa na oblast spopadati s števnimi predvidenimi težavami in nepredvidenimi okolnostmi – rušilna opozicija, referendumi, plačna nesorazmerja, propadanje javnega zdravstva, vojna v Ukrajini in posledično energetska in prehrambna kriza, požari, poplave itd. Kljub temu pa še daleč ni izpolnila zaupanja svojih volivcev, saj ni uspela izpeljati (rezen čiščenja nacionalne RTV) nobene od svojih predvolilnih obljub.

Še več. Prisiljena se je bila tudi ukvarjati sama s seboj, s svojimi neučinkovitimi in koruptivnimi ministri.

Prejšnji teden smo bili kar čez noč seznanjeni, da predsednik vlade ne zaupa več dvema ministroma. Kmetijsko ministrico je odslovil zaradi "odsotnosti ustreznega in pravočasnega reagiranja v situacijah, ki so pomembne za zaščito potrošnikov na področju varnosti hrane oziroma živil".  Ministra za okolje pa je umaknil, ker je pri sanaciji poplav »to ministrstvo postalo ozko grlo, ministrstvo ni bilo dovolj odzivno, številne pripombe so prihajale tudi z drugih resorjev." 


                                                                      Vir: Reporter

Vendar ni ostalo le pri dveh odstopih. Ministrica za javno upravo je namreč očitno menila, da si kot vodja pomembnega vladnega resorja lahko privošči marsikaj, kar si sicer navadni državljani ne morejo. Tudi tisto, kar si ne bi smela.  Ministrstvo, ki ga je vodila, je dodelilo 300.000 eurov inštitutu, ki ga je ministrica ustanovila skupaj s prijateljico in  ga tudi vodila pred nastopom ministrske funkcije. Najprej je očitke, da je vplivala na javni razpis za dodeljevanje sredstev civilnim organizacijam, zavračala. Čeprav so ji na oddaji na POP TV dokazali, da ne govori resnice, ker je kot ministrica svoji prijateljici podpisala dokument podpore za pridobitev javnih sredstev na razpisu, še vedno ni videla razloga, da mora odstopiti. Niti ni želela prevzeti odgovornosti, ker »ni ničesar kriva in ima čisto vest«, kljub temu, da je pisno podprla prošnjo prijateljice za pridobitev sredstev iz njenega ministrstva. Mediji so namreč ugotovili, da sta bili ministrica in gospa Kaja Primorac dolgoletni prijateljici, ki sta skupaj delali v uradu zagovornika načela enakosti, v službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko ter na agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, kjer sta (sedaj ko je ministrica morala odstopiti) zopet skupaj.

Nato pa je kar za deset dni popeljala četico štirih svojih »zaslužnih« sodelavk na turistično ekskurzijo v New York, na kateri so bile le pasivne poslušalke na konferenci za trajnostni razvoj. No, izlet je bil »bagatela« za državni proračun, davkoplačevalce je stal »le« 33.000 eurov! Seveda je zaradi pritiska javnosti in medijev moralo priti do, za njo in Goloba, neizogibnega konca – njenega odstopa.

O drugemu neljubemu dogodku, za mnoge, povsem že nekaj časa trajajočemu neupravičenemu pritisku desničarskih vernikov na ženske, ki želijo umetno prekiniti nosečnost in zdravnikov, ki jim to pravico do splava omogočijo, pa v naslednjem prispevku.

 

Zaskrbljeni državljan 1

 

 

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

PIRC MUSAR vs GOLOB

POLITIČNI FENOMEN LOGAR

NEUSPELA POPULISTIČNO-DEMAGOŠKA TARČA