ENFANT TERRIBLE EVROPSKE UNIJE
ENFANT TERRIBLE EVROPSKE
UNIJE
Nedavni vrh
Evropske unije je ponovno dokazal, da članice niso sposobne doseči soglasja
glede številnih pomembnih vprašanj, ki tarejo skupnost. Tokrat niso uspele
doseči popolne enotnosti pri bodočem ukrepanju proti Rusiji. Oviro je
predstavljal, kot običajno, Viktor Orban.
Orbanovo
odkrito prijateljevanje s Putinom je doslej le skrbelo ostale voditelje
štiriindvajseterice, vendar pa proti njemu niso upali ukrepati. Komisija je
celo sredi preteklega tedna sprostila deset milijard eurov, ki jih je
zadrževala zaradi okrnjene vladavine prava na Madžarskem. Torej je očitno
Orbanovo izsiljevanje končno le uspelo. Zatrjevanju komisije, da je Madžarska z
nedavno sprejetimi zakoni izpolnila pogoje za deblokado evropskih sredstev, ne
morejo verjeti niti najbolj naivni poznavalci skupnosti. Povsem jasno je, da je
komisija s to svojo potezo želela podkupiti madžarskega premiera, da bi
soglašal z ukrepi proti Rusiji.
S tem neupravičenim
odpustkom Madžarski, je komisija korenito zatajila temeljne evropske principe.
Tako bo v bodoče, če bo želela komurkoli pridigati o vladavini prava in
uresničevanju človekovih pravic, povsem nekredibilna.
Pri sprejemu
omenjenih ukrepov so se bili evropski voditelji prisiljeni ograditi od stališč madžarskega
premiera Viktorja Orbana, ki je odločno nasprotoval predlogu komisije. Toda madžarski
predsednik vlade je preveč vezan na Rusijo, da bi lahko popustil in soglašal s
predlaganim, že dvanajstim svežnjem sankcij proti Putinu. Zato je ob
potrjevanju tokratnega svežnja uprizoril pravi šov. Svoje nestrinjanje je
pokazal tako, da je teatralno zapustil vrh.
S to svojo
nepremišljeno (ali celo premišljeno) gesto je nedvoumno pokazal, da ga tudi evropska
komisija ni mogla podkupiti. Še več, dokazal je, da je pričela njegova
navezanost na Putina predstavljati resno nevarnost evropski enotnosti. Očitno pa
postaja tudi precejšnje tveganje pri graditvi najpomembnejšega evropskega vprašanja
– varnosti evropske celine.
Očitno je
bila politika popuščanja Orbanu na ravni EU, kot tudi med vodilnimi državami
članicami, z upanjem, da se bodo stvari izboljšale same po sebi, velika
iluzija. Dolgo so ga ščitili tudi v desničarsko usmerjeni politični družini
EPP, kjer je prednjačila Merklova. Verjetno tudi zaradi nemških gospodarskih
interesov na Madžarskem.
Med tem
popuščanjem si je Orban doma postopoma utrdil absolutno oblast, ki bi se jo
težko označilo za demokratično. Madžarska je zaradi preverjanja nespoštovanja
temeljnih načel EU po 7. členu evropske pogodbe že pet let v postopku. Vendar
je bila obravnava doslej bolj podobna debatnemu krožku. Dokler je bila v
Varšavi nacionalistično-konservativna vlada, pri nas pa Janša, ni bilo možno
ukrepati proti Madžarski, ker je za tak radikalen ukrep proti državi članici
potrebno soglasje vseh ostalih. Po padcu Janše, in sedaj še nazadnjaške garniture
na čelu s Katzinyskima na Poljskem, so zadeve postale le malo drugačne. Morda
pa je Orban z odhodom iz dvorane vsaj posredno namignil, da se v EU ne vidi več?
Ker sem že
pisal o »načelnosti« EU, bi želel spomniti, da to ni le »vrlina« evropske
skupnosti. Mi jo bolj poznamo kot lastnost »našega velikega vodje«, ki je
Orbanov demonstrativni odhod z vrha komentiral na njemu lasten način.
Izjavil je,
da »Madžarska seveda zelo težko glasuje
za to, da gre ta denar, ki ga oni ne dobijo, zdaj neki državi, ki ni niti še
članica.« In dodal, da »ko gre pa za
vladavino prava, mislim, da na Madžarskem ne samo, da ni noben opozicijski
politik v zaporu, tudi nobenega sodnega postopka ni proti kakšnemu
opozicijskemu politiku. V nasprotju s tem, kar je na primer v Španiji, pa ta
dobiva sredstva, ali kar je bilo v Sloveniji, pa je tudi Slovenija dobivala
sredstva. Tako, da v odnosu do Madžarske , deloma tudi do Poljske motijo dvojna
merila«.
Očitno je
zaradi dobrikanja Orbanu »pozabil«, kako je februarja 2022, na obisku v Kijevu,
kot velik borec za Ukrajino, vehementno pozival EU, da naj čim prej izdatno pomaga
Ukrajincem s sredstvi in z orožjem. To je nato kot predsednik vlade še večkrat
ponavljal.
Sedaj ko gre
za »velikega upnika« prek severne meje, pa je korist nad načelnostjo. Tokrat gre
za pomembnega sponzorja SDS, ki je preko svojih poslovnežev vložil v
propagandni aparat Janševe stranke več kot 10 milijonov Eurov. Orban je bil tudi
tisti, ki je v Sloveniji »iz posla SDS« odkupoval drage neuporabne ventilatorje
in nato želel za plačilo svojih vložkov privatizirati največje slovenske
hotele.
To je tudi tisti
Orban, ki redno hodi v Kremelj, ki mu »zli« Rusi na Madžarskem gradijo dve novi
jedrski elektrarni, ki z Rusko tajno službo sodeluje v politično-obveščevalnih
igricah na Balkanu in se brati s separatistom Miloradom Dodikom in srbskim
samodržcem Aleksandrom Vučićem. Tisti Orban, ki enako kot Putin doma uničuje
demokratične institucije in ki je imel v primeru hitrega padca Kijeva in ruske
okupacije že pripravljen načrt po katerem bi madžarska vojska »začasno zasedla«
zahodni del ozemlja Ukrajine, na katerem živijo pripadniki madžarske manjšine.
Ta je tisti Orban, ki je najboljši Janšev politični zaveznik in vzornik.
Zato, ko gre
za Orbana, načelnost do evropske pomoči Ukrajini, za Janšo seveda ne velja več.
Pa tudi ni možna, preveč mu dolguje! Očitno ga njegov »velik prijatelj« drži
trdno v pesti, kot ga že trideset let zaradi prekupčevanja z orožjem, držijo Hrvati
in Bosanci. Na žalost pa vsaj četrtina slovenskih volivcev še vedno tega ne
vidijo, ali pa nočejo.
Zaskrbljeni
državljan 1
Komentarji
Objavite komentar