BLIŽNJI VZHOD, QUO VADIS?

 

BLIŽNJI VZHOD, QUO VADIS?

                                                                        Vir: 24ur.com
 

Minilo je že več kot dva tedna, odkar je Izrael izvedel atentata na Fuada Šukro glavnega svetovalca voditelja Hezbolaha v Beiruthu in le čez nekaj ur še na političnega voditelja Hamasa Ismaila Hanijo v Teheranu. Slednji, ki sicer vodi operacije Hamasa iz Katarja, se je nahajal na obisku v Iranu, kjer ga je sprejel najvišji državni vrh, na čelu z verskim vodjem Irana Alijem Hamenejem. Prisoten je bil tudi na inavguraciji novega predsednika države Masuda Pezeškiana v parlamentu, čez nekaj ur pa ga je zadel izstrelek izraelskega lovca. 

Pričakovano so se na atentat Hanije burno odzvali v Iranu. Vrhovni vodja Hamenej je nemudoma napovedal maščevanje. »Naša dolžnost je, da ga maščujemo« je izjavil. Maščevanje Izraelu za umor Šukre pa je obljubila tudi libanonska milica Hezbolah. 

Atentata sta vsaj po izjavah predstavnikov ameriške administracije presenetila tudi ZDA, pa tudi evropske države. Moskva in Teheran sta nemudoma obtožila Washington, da je odgovoren za likvidacijo Hanije. Drzno akcijo judovske države je obsodila tudi Kitajska, ker vodi v destabilizacijo regije, ki je sedaj na robu vojne širšega obsega. 

Od tedaj čakamo na protiudarec Irana in Hezbolaha. Po napovedih ameriških tajnih služb naj bi se dogodil še ta teden. Kakšen bo ta protiudarec, ne vemo. Vendar si Iran ne more dovoliti, da si Izrael pobija ljudi na njegovem ozemlju. Zato lahko tokrat pričakujemo, da bo odgovor veliko hujši kot je bil tisti 13. aprila, ko je Iran po izraelskem napadu na iranski konzulat v Damasku (kjer je umrlo več pripadnikov iranske revolucionarne garde) z več kot 300 raketami napadel Izrael. To, da je nasprotno stran o svoji reakciji vnaprej obvestil, kaže le, da ni želel zaostritev odnosov z Izraelom. Njegov odgovor je bi le simboličen, z namenom, da si ohrani dobro ime («face saving«). Zato so bili skorajda vsi njegovi izstrelki prestreženi v zraku, večina v Jordanskem zračnem prostoru, še preden so dosegli izraelskega. 

Napoveduje se celo, da bodo poleg Irana in libanonskega Hezbolaha tokrat Izrael napadli še jemenski hutijevci ter šiitske milice v Siriji in Iraku. Izrael se lahko seveda najbolj boji modernih raket dolgega dosega Hezbolaha, ki lahko dosežejo milijonski Tel Aviv in ki bi jih izraelska protizračna obramba težko onemogočila. V še večji nevarnosti pa je polmilijonsko mesto Haifa, ki je le slabih 30 kilometrov oddaljena od meje z Libanonom. Iran bo zagotovo odgovoril in potem najbrž spet Izrael itd... Vsi vpleteni sicer zatrjujejo, da si vojne ne želijo, vendar se z vsakim »odgovorom« nadaljuje verižna reakcija v tej eksplozivni regiji. ZDA in evropski voditelji še vedno slepo podpirajo Izrael. Kdaj bodo dokončno dojeli, da je Netanyahujem režim genocidni. Kdaj ga bodo nehali podpirati? Brez njihove podpore bi Izrael takoj pristal na mirovna pogajanja. Kdaj bodo spoznali, da je edina prava rešitev za stabilnost regije in umiritev razmer premirje v Gazi? Z vsakim novim »ogovorom« katere koli strani, pa je mir vedno bolj oddaljen.   

Izraelska uboja ponovno potrjujeta dejstvo, da Netanyahu, s svojo kliko, ne želi miru na Bližnjem vzhodu, niti ne pogajanj s Palestinci. Ni mu mar za žrtve na obeh straneh. Z izrednim vojnim stanjem v državi, drži v šahu tudi izraelsko prebivalstvo. Številne demonstracije njegovih nasprotnikov kažejo na to. Netanyahu se dobo zaveda, da je vojno stanje nujno za njegovo politično preživetje. Ponoven dokaz njegovih namenov je umor Hanija, ki je bil glavni mirovni pogajalec s strani Hamasa. Že leta 2004, ko je po zmagi Hezbolaha na volitvah postal palestinski premier, je v pismu ameriškemu predsedniku Georgu Bushu predlagal dolgotrajno premirje z Izraelom ter priznanje palestinske države. 

                                                                  Vir: Wikimedia

Iran je tudi takoj zavrnil poziv zahodnih voditeljev k umiku grožnje s povračilnim napadom na Izrael. Izjava, ki so jo v ponedeljek skupaj podali voditelji Nemčije, Francije in Združenega kraljestva, je po prepričanju Teherana v nasprotju z načeli in pravili mednarodnega prava in pomeni javno ter praktično podporo Izraelu. 

Sedaj nas lahko le še skrbi nadaljevanje. Morda že jutri.

 

Zaskrbljeni državljan1