KAVBOJSKI NAČIN REŠEVANJA GLOBALNIH PROBELMOV

 

      KAVBOJSKI NAČIN REŠEVANJA GLOBALNIH                                                         PROBELMOV

 

                                                Vir:SIOL

Stari pregovor pravi: Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Ne vem pa, če kaj takega velja za aktualnega ameriškega predsednika.

V prvem mandatu sicer ni bil povsem dosleden pri izvajanju svojih revolucionarnih napovedi, da bo Ameriko napravil zopet veliko (»make America great again«). Tokrat pa kaže, da bo svoje zamisli, če bo potrebno, uresničeval tudi na silo.

Že v prvem mesecu svojega predsedovanja je potegnil nekaj potez, ki napovedujejo resne grožnje miru v svetu. Z vojaškim posredovanjem grozi Panami in Danski, ker si želi prisvojiti Panamski prekop in Grenlandijo, Kanado želi priključiti ZDA, kot 51. državo članico. Uresničil je že prvo grožnjo in uvedel carino za uvoz večine izdelkov, ki jih Kanada izvaža v ZDA.

Kot kazen je carino uvedel tudi za uvoz izdelkov iz južne sosede Mehike, ker po njegovi oceni ne preprečuje beguncem, da ilegalno vstopajo v ZDA. Tudi Evropi in še posebej Kitajski grozi, da bo slej ko prej za uvoz njihovih izdelkov uvedel podobne protekcionistične carinske ukrepe. Svojim evropskim partnerjem (vsaj do sedaj so bili) pa napoveduje, da bodo morali odslej sami skrbeti za svojo varnost. Če želijo pomoč ZDA preko NATA, pa bodo morali sedaj prispevati veliko več, kar 5 odstotkov svojega družbenega bruto proizvoda.

Njegov edini pozitivni dosežek doslej pa je, da je uspel prisiliti Izrael v izmenjavo talcev in v premirje s Hamasom.

Sedaj se je očitno namenil urejati še »Evropske zadeve«. V sredo se je z ruskim predsednikom Putinom kar po telefonu dogovarjal o takojšnjem začetku pogovorov o koncu vojne v Ukrajini. Dogovorila naj bi se, da sestavita ekipi, ki se bosta pričeli nemudoma pogovarjati o zaključku vojne. »Strinjala sva se, da bova zelo tesno sodelovala ter obiskala državo drug drugega. Strinjala sva se tudi, da bosta najini skupini takoj začeli pogajanja (o Ukrajini) in začeli bomo s klicem ukrajinskemu predsedniku Zelenskemu, da ga obvestimo o pogovoru« je po pogovoru na družbenem omrežju Truth Social zapisal Trump. Ob tem naj bi se dogovorila tudi za Trumpov obisk v Moskvi in Putinov v ZDA. Putin je namreč zadnjič obiskal ZDA pred desetimi leti, ko se je udeležil zasedanja Generalne skupščine v New Yorku. Zadnji ameriški predsednik, ki je obiskal Moskvo (Barack Obama), pa še dve leti pred tem, ko se je udeležil zasedanja vrha G20.

Očitno je pod taktirko Trumpove administracije konec obdobja ameriške diplomatske blokade Putina, ki traja vse od ruskega napada na Ukrajino februarja 2022.

Ali to pomeni, da se bodo ameriško-ruski odnosi  s prihodom Trumpa zopet otoplili? Če je temu tako, to pomeni, da se je Trump požvižgal na razsodbo Mednarodnega sodišča za človekove pravice v Haagu, ki je obsodilo Putina na zaporno kazen in zanj izdalo mednarodno tiralico.* Pomeni pa tudi, da je definitivno konec mednarodnega reda, ki je veljal od konca druge svetovne vojne. Vse kaže, da se bodo odslej, še posebej po prihodu Trumpa na oblast v najmočnejši državi na svetu, odnosi v svetu urejali le po zakona močnejšega. Dogovor med Putinom in Trumpom dokazuje, da sta si vzela pravico, da se bilateralno pogajata o usodi tretje države.

Njun pogovor pa kaže tudi na to, kako malo cenita Evropo, kako gledata na pomen, ki naj bi ga pri reševanju tega vprašanja imela, pa čeprav se Ukrajina nahaja  na evropskem kontinentu, ZDA pa so na drugem koncu sveta. Očitno sta se odločila, da bosta reševanje ukrajinskega problem vzela v svoje roke. Pri tem pa Evropskim državam ne namenjata nikakršne vloge ali morda le obrobno. Več vloge jima bosta dopustila, kot bo nekdo moral poravnati račun za mir in obnovo razrušene Ukrajine. Povsem sta prezrla, da je Evropa sprejela ostre sankcije proti Putinu (ki so jo prizadele bolj kot Rusijo), da je vlagala milijarde evrov v ukrajinsko obrambo in da pomaga obnavljati razrušeno Ukrajino z evropskim denarjem.

Povsem logično je njun pogovor o začetku pogajanj o koncu vojne v Ukrajini šokiral tako evropske politike kot tudi Kijev. Odsotnost predhodnih posvetovanj s staro celino, pa tudi z oblastmi države o kateri sta se pogovarjala, so jasno sporočilo. Evropskim voditeljem in Zelenskemu Bela hiša sporoča, da bo poiskala dogovor o koncu vojne na nov način reševanja svetovnih problemov, kot sem ga opisal  zgoraj – po zakonu močnejšega. V tem primeri dvostransko z Moskvo.

Potrditev takšne ameriške politike je tudi udeležba podpredsednika ZDA J.D. Vanca na tridnevni varnostni konferenci v Münchnu. To priliko je izrabil za pridigo svojim »evropskim prijateljem« o tem, da premalo skrbijo za svojo varnost, ter da sta v Evropi danes svoboda govora in temeljne evropske vrednote »pod vse večjim udarom«**. Nekaj podobnega je v sredo na  obisku v Evropi izjavil tudi ameriški obrambni minister Pete Hegseth, da članstvo Ukrajine v zvezi NATO ne pride v poštev, ter da prav tako ni mogoča vrnitev nadzora vsega zasedenega ozemlja s strani ruske vojske Ukrajini.

V Evropi se trenutno nahajata še ameriški zunanji minister Marco Rubio in posebni odposlanec za Ukrajino Keith Kellog, ki se je sestal z Zelenskim.

Očitno je Trump v Evropo poslal kar nekaj svojih pribočnikov, da sporočijo kako misli urejati »evropske zadeve«,  seveda pa ameriško, kavbojsko, s pomočjo sile!

 

Zaskrbljeni državljan 1

    

 

*Mednarodno kazensko sodišče v Haagu (International Criminal Court) je 17. marca 2023 izdalo nalog za aretacijo Vladimirja Putina, ker naj bi bil odgovoren za vojni zločin protipravne deportacije otrok oziroma za njihovo protipravno preseljevanje z okupiranih območij Ukrajine v Rusijo. Zločini naj bi se dogajali na ukrajinskem ozemlju vsaj od 24. februarja 2022 dalje. Pri tem je ICC navedel, da obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da Putin nosi individualno kazensko odgovornost za navedena kazniva dejanja.

**Evropa mora okrepiti lastno obrambo, da bi se Washington lahko osredotočil na grožnje drugod po svetu, je na današnji varnostni konferenci v Münchnu povedal podpredsednik ZDA JD Vance. Hkrati je priznal, da ga bolj kot zunanje skrbijo notranje grožnje in pri tem opozoril, da je svoboda govora v Evropi pod vse večjim udarom.

Menimo, da je pomembno, da Evropejci okrepijo svoja prizadevanja, medtem ko se Amerika osredotoča na območja sveta, ki so v veliki nevarnosti,” je povedal Vance. Pričakuje, da bodo v prihodnjih dneh na konferenci obravnavali tudi pomen višjih obrambnih izdatkov. Evropske države morajo imeti večjo vlogo pri kreiranju prihodnosti celine, je še dejal.

Hkrati je priznal, da ga bolj kot zunanje skrbijo notranje grožnje. “Grožnja, ki me najbolj skrbi v zvezi z Evropo, ni Rusija. Ni Kitajska. Ni noben drug zunanji akter. Kar me skrbi, je grožnja od znotraj. Evropa se umika od nekaterih svojih najosnovnejših vrednot,” je opozoril in ocenil, da je svoboda govora v Evropi pod vse večjim udarom.

“Globoko sem prepričan, da ni varnosti, če se bojiš glasov in mnenj lastnih ljudi.  O demokratičnih vrednotah ne smemo le govoriti, moramo jih tudi živeti,” je dodal.

Prav tako je spomnil, da ima Washington novega šefa. “V mestu je nov šerif in pod vodstvom Donalda Trumpa se morda ne bomo strinjali z vsemi vašimi stališči, vendar se bomo borili za vašo pravico, da jih ponujate,” je še dodal.

Dotaknil se je tudi migracij, pri čemer meni, da je priseljevanje v več držav doseglo rekordno raven. Ob tem je evropske države pozval, naj “spremenijo smer” glede priseljevanja.