NAVEZA JANKOVIĆ - VUČIĆ

 

NAVEZA JANKOVIĆ - VUČIĆ

 

                                                                          Vir: SIOL

Pretekli teden je majhno slovensko politično mlako s svojim pismom podpore srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću, dodobra razburkal ljubljanski župan Janković. Zapisal je, da mu v teh zahtevnih in kritičnih trenutkih, ko se Srbija sooča s številnimi izzivi, želi izraziti »iskreno podporo in priznanje za vse, kar ste storili za razvoj in stabilnost države. Vaše vodenje, odločnost in vizija so ključni za napredek, ki ga je Srbija v preteklih letih dosegla in prepričan sem, da je treba to pot nadaljevati.« Na zaključku pa je še dodal: »Ljudje verjamejo v vas, verjamejo v moč odločnega in pogumnega vodstva, ki ne omahuje pred izzivi, ampak jih premaguje v dobrobit ljudi. Če lahko karkoli pomagam, sem vedno na voljo. Naj vam ne zmanjka moči in vztrajnosti. Srbija vas potrebuje.« Dikcija Jankovićevega pisma spominja na čase agitpropagande, ko se je s pompoznimi frazami želelo podpirati in idealizirati oblast. 

Pismo podpore svojega ljubljanskega prijatelja in poslovnega partnerja je slednji nemudoma objavil na svojem predsedniškem portalu. Sicer slovenska javnost niti ne bi izvedela zanj.

Očitno gre po več kot trimesečnih študentskih protestih srbskemu predsedniku vedno bolj za nohte. Kaže, da je že toliko prestrašen za svoj politični obstoj, da išče podporo celo pri svojih prijateljih v tujini.*

Pismo je pričakovano naletelo na oster odpor in kritiko celotnega slovenskega levega političnega pola. Sprožilo je tudi protest Ljubljančanov, ki so svoje neodobravanje izrazili kar s peticijo »Ne v našem imenu«. Kritičen je bil tudi bivši predsednik Milan Kučan, ki velja za Jankovićevega prijatelja in podpornika. Pismo je označil za politično napako.

Le premier Robert Golob je bil glede Jankovićeve podpore Vučiću precej zadržan. Izjavil je le, da ima v demokraciji vsakdo pravico do svojih osebnih stališč.

Kljub jasnemu nasprotovanju in zgražanju Slovencev do ravnanja srbskih oblasti, pa je bilo za pričakovati, da bodo ti dogodki pri nekaterih v Sloveniji ob vseh javno izraženih simpatijah do študentskega gibanja, sprožili tudi precej nelagodja. Vučić je namreč dobro zapisan tako na levem, kot tudi na desnem polu slovenske politike.

Za nekatere na politični levici (mislim predvsem na Hanove Socialne demokrate) je Vučić kot gospodar srbskega gospodarstva, odločilen za uspešno poslovanje slovenskih podjetij s srbskimi partnerji. Slovensko gospodarstvo je v zadnjem desetletju v Srbijo vložilo kar 1,5 milijarde evrov vrednih naložb ter je močno prisotno na srbskem trgu. Po drugi strani vedno več kapitala poslovnežev iz Vučićevega kroga prihaja v Slovenijo, največ prek nepremičninskih in gradbeniških poslov. V večino teh poslov je vpleten tudi ljubljanski župan.

Janez Janša pa je že dalj časa Vučićev politični zaveznik. Oba spadata med aktivne akterje Orbanovih privržencev, tako imenovanih »liberalnih upornikov« proti Bruslju. Verno sledita svojemu političnemu vodji, ki pa v evropski skupnosti postaja moteči element. To še posebej zaradi avtokratskega vodenja države, ki negira demokratične procese pravne države in evropske civilizacijske vrednote. Na zunanjem področju pa razdvaja enotnost skupnosti, zlasti v odnosu do ukrajinskega konflikta. Orban tudi ne skriva svojega zavezništva s Putinom, kar enako velja za Vučića. No, Janša pa tudi v tem primeru ne ve kako ravnati, da bi bil po eni strani všečen prijateljema Orbanu in Vučiću, ob tem ko se radikalno zavzema za vojaško in finančno pomoč Ukrajini in za uvedbo še ostrejših sankcij proti Rusiji.

Poleg tega sta bila Janša in Vučić sodelavca pri tako imenovani aferi slovenski Watergate, ko sta prek uradov za preprečevanje denarja v obeh državah nezakonito izmenjavala zaupne informacije o bančnih podatkih svojih političnih nasprotnikov. Ta dejstva tudi pojasnjujejo Janšev molk v zvezi z Jankovićevim pismom.

Janković se sicer zagovarja, da je poslal pismo v osebnem imenu. Ne moremo pa mimo dejstva, da ga je poslal na pisemskemu papirju z uradno glavo ljubljanskega župana. Župan mesta se ne more v prostem času spremeniti v privatno osebo. Zavedati se mora, da tudi tedaj, ko ne opravlja županskih poslov, predstavlja mesto in njene prebivalce. Tudi mene. Zato ne morem odobravati, da je izrazil uradno podporo srbskim oblastem na čelu z Vučićem, tudi v mojem imenu.

Po pritisku javnosti Janković sedaj celo priznava, da je pismo politična napaka. Izgovarja se tudi, da se ob pisanju menda ni dobro počutil (?). Ne prizna pa, da predstavlja njegovo pismo evidenten primer poseganja v notranje zadeve neke druge držav, da gre za podporo in lezenje v r… avtokratu, proti katerega vladavini državljani masovno protestirajo. Dovolj imajo oblasti, ki jo vodi, oblasti,  ki ne želi demokratičnih sprememb, pravne države in vladavine prava.

Verjetno s pismom poplačuje nek dolg, ki ga je dolžan srbskemu predsedniku. Tega si pa kot župan, ki zastopa Ljubljano in njene prebivalce, nikakor ne bi smel privoščiti.

Dragi župan, tako pač ne gre!

 

Zaskrbljeni državljan 1