DVOBOJ GOLOB vs PIRC MUSAR SE NADALJUJE

 

DVOBOJ GOLOB vs PIRC MUSAR SE NADALJUJE

 

                                                          Vir: Matjaž Klemenc/UPRS

Med oddajami na nacionalni televiziji, ki jih s soprogo redno pogledava, je Tarča, ki je na sporedu ob četrtkih zvečer. Seveda pa je odvisno od teme ali vztrajava do konca oddaje ali preklopiva na drug televizijski kanal.

Večina oddaj Tarče je bila doslej posvečena najbolj aktualnim temam, ki nas dnevno preokupirajo, kot na primer katastrofalno stanje v našem zdravstvu, nujno potrebne družbene reforme, razraščajoča korupcija ali pa politične mahinacije političnih strank.

Prvi del zadnje Tarče pa je bil namenjen, za moje pojme, povsem obrobni temi – konfrontaciji predsednika vlade s predsednico republike.

V negotovem, turbulentnem svetu, ki je z izvolitvijo agresivnega, samovšečnega posebneža na čelo najmočnejše države, postal še nevarnejši in še bolj negotov, je v deželici na sončni strani Alp največji problem spopad dveh velikih egov na vrhu naše politike?! Halo!

Kar navadili smo se že, da od izvolitve Nataše Pirc Musar politično sobivanje omenjenih dveh nosilcev najvišjih političnih funkcij v državi, motijo pogosta nesoglasja, pa tudi zamere. Še več, odnose med predsednikom vlade Robertom Golobom in predsednico republike občasno zaznamujejo celo odprti konflikti. Napeto ozračje med Gregorčičevo in Prešernovo pa škodi Sloveniji, kot tudi našim mednarodnim odnosom. 

Konfliktna kohabitacija med njima še bolj preseneča, ker sta oba omenjena nosilca oblasti leve politične provenience. Očitno pa sta ega enega in drugega premočna, da bi premostila ovire in nesoglasja s katerimi se srečujeta.   

No, tokrat se je konflikt med Golobom in Pirc Musarjevo ponovno razplamtel, ker predsednica ne želi predlagati državnemu zboru kandidatke Gibanja Svoboda mag. Saše Jazbec za guvernerko Narodne banke Slovenije. Njen kandidat Tone Rop je že neslavno propadel na glasovanju*.

Robert Golob pa je očitno izgubil živce in si je zaradi oklevanja predsednice privoščil frontalni napad nanjo. V nedavnem intervjuju za portal N1 je dejal, da je ravnanje predsednice države Nataše Pirc Musar, ki že dalj časa parlamentu ne predlaga novega kandidata »neodgovorno in nedržavotvorno. Zato je Slovenija ostala brez glasovalnih pravic v Evropski centralni banki«.

Vajeni smo bili, da je doslej z izrazom »nedržavotvorni« svoje nasprotnike žalil in poskušal diskreditirati Janez Janša. Tokrat se je njegovega načina omalovaževanja poslužil Golobin pripeljal že precej skrhane odnose s predsednico na doslej najnižjo točko. Predsednica je bila ogorčena in mu ni ostala dolžna.

Morda v zgodovini države še ni bilo hujših besed med politikoma na ključnih političnih funkcijah. Na ravni diskreditacij najbrž šteje za kulminacijo slabih odnosov izjava Janeza Drnovška, ki je leta 2007 tedanjega predsednika vlade Janšo označil za princa teme. Takšen vzdevek je pripisal Janši v intervjuju za londonski Times. Tudi takrat je šlo za glasovanje o novem Guvernerji NBS.

Kako nevarno je tokratno zaostrovanje razmer, kaj nam takšna agresivna retorika pove in kdo ima v novem sporu med njima sploh prav, mi ni potrebno razlagati.

Po moji presoji sta kriva oba, ker trmasto vztrajata pri svojih predlogih. Golob in stranka Svoboda, ki ima odločilno večino v parlamentu, ne odstopata od svoje kandidatke Jazbečeve, sedanje državne sekretarke na ministrstvu za finance. Pirc Musarjeva pa je noče predlagati, čeprav ji ne oporeka kvalifikacij za omenjeno funkcijo. Njeno kandidaturo celo pogojuje s pristankom Svobode na njeno kandidatko za varuhinjo človekovih pravic Dijano Možina Zupanc.  

Dejstvo je, da smo že od izvolitve Nataše Pirc Musar priča nenehnim trenjem med njima. Golob je očitno predsednici države hudo zameril, ko je nekdanjo notranjo ministrico v njegovi vladi Tatjano Bobnar vzela v svoj kabinet in jo imenovala za svojo svetovalko.  Verjetno ji te njene poteze ne bo kar zlahka odpustil, še najmanj pa z občasnimi usklajevalnimi sestanki. 

Njuna početja jima nikakor ne koristijo, še posebno ne Golobu, ki uživa nizko javno podporo. Koristijo pa le -  saj veste komu. Tistemu, ki je že leto pred parlamentarnimi volitvami globoko v volilni kampanji. 

In če se vrnemo k Tarči: kljub vabilu RTV SLO ni bilo predstavnika SDS. Samemu presvitlemu vodji je pod častjo, da bi se udeleževal oddaj osrednjega nacionalnega medija (razen ko gre za volitve). Tokrat tudi ni poslal enega od svojih bevskačev, ki praviloma prevzamejo voditeljici glavno besedo ter jo nesramno naslavljajo kar z »gospa Erika«. 

Očitno mu je bilo dovolj, da je poslal svojega satelita – osladnega političnega mostograditelja Anžeta Logarja. Slednji tudi tokrat ni razočaral. Ponujal se je kot naš odrešitelj izpod Golobovega jarma, ki ga doživljamo že tri leta. Predstavljal se je kot zagovornik resnice, ki ni nikoli lagal in zavajal. Ko pa mu je voditeljica zastavila vprašanje, kaj poreče o konfliktnem stanju, ki sta ga imela njegov šef Janša, kot predsednik vlade in predsednik države Drnovšek, je le odrezavo dejal: ne bomo se vračali nazaj.

Ni nas preslepil. Zopet je pokazal pravega Anžeta Logarja, izmuzljivega in neiskrenega politika, ki nas želi z leporečjem prelisičiti, da pozabimo njegovo politično zgodovino. Želi, da naenkrat pozabimo, da je bil kar 25 let aktivni član skrajne desničarske stranke, ki že 30 let gradi svojo politiko na razdvajanju Slovencev in na mržnji do drugače mislečih. Da je bil celo drugi človek te stranke (prvi je lahko samo eden), v kateri je bil predsednik sveta stranke in zunanji minister, ko je bila na oblasti.

Razočarala pa je tudi Svoboda, ki je poslala v oddajo vodjo svoje poslanske skupine Natašo Avšič Bogovič. Ob  napadih ostalih udeležencev je ponavljala politične flavze, da ima vladajoča stranka svoj demokratični proces odločanja in da imajo zaradi množice poslancev v parlamentu pravico, da nekaj sprejmejo ali zavrnejo. Še bolj pa se je osmešila, ko je trdila, da je sedanja vlada zmanjšala čakalne vrste v zdravstvu. 

V drugem delu oddaje, ko je bilo govora o našem zdravstvu, pa se nisem mogel znebiti vtisa, ki se v zadnjem letu v Tarči večkrat ponavlja, da je namen oddaje rušenje aktualne vlade.

 

Zaskrbljeni državljan 1

 

 

*Še vedno ne morem verjeti zakaj je Pirc Musarjeva poslala kandidaturo mag. Toneta Ropa v parlamentarno proceduro. Iz svoje delovne prakse poznam postopek kandidature s strani predsednika republike. Predsednik se vedno najprej posvetuje s poslanskimi skupinami parlamentarnih strank (mogoče je celo več posvetovalnih rund), da ugotovi ali bo na glasovanju v parlamentu njegov kandidat prejel potrebno večino. Če ugotovi, da nikakor ne bo prejel večine, prične iskati drugega. Pirc Musarjeva pa je kljub temu, da tega ni dosegla (Gibanje Svoboda je celo javno objavila, da ga ne bo podprla), poslala pod giljotino.