GROTESKNO TRAGIČNI SHOW

 

GROTESKNO TRAGIČNI SHOW

Vir: SIOL

 

Še vedno ne morem pozabiti groteskno tragičnega showa, ki ga je uprizoril predsednik ZDA Trump ob asistenci podpredsednika Vanca na obisku ukrajinskega predsednika Zelenskega v Beli hiši.

Pred gručo novinarjev sta ga v pogovoru v ovalni sobi žalila, poniževala in mu odčitavala lekcije, kot malemu šolarčku, kaj sme in česa ne sme. Še več. Trump je Zelenskemu očital, da je kriv za nadaljevanje spopadov, da se celo igra z možnostjo tretje svetovne vojne, ker ne želi pristati na ameriške pogoje za pričetek mirovnih pogajanj. Zagrozil mu je tudi, da se nahaja v položaju, v katerem nima nobene pravice postavljati pogojev. Šel je celo tako daleč, da je voditelja države, ki je bila napadena, obtožil, da je kriv za napad  nanjo?! Torej, po Trumpovemu prepričanju so Ukrajinci krivi, da je prišlo do ruske invazije, ki traja že več kot tri leta in da so zato sami krivi za porušeno državo in za številne nedolžne žrtve. Kakšno brezobzirno in skrajno sprevrženo obsojanje napadenega! 

In kakšen je bil razlog za to njegovo pobalinsko početje? Izkazalo se je, da Trump gleda na ukrajinsko tragedijo povsem brez človeške empatije, da ga ukrajinska tragedija prav nič ne gane. Nanjo gleda s pozicije velike sile in skozi prizmo neusmiljenega biznismena, ameriško pomoč pa kot za ZDA velik in donosen posel. Zelenski pa ga očitno ni hotel »ubogati« in podpisati dogovora, s katerim bi ukrajinsko dragoceno mineralno zemljo in nekatere druge redke rudnine prepustil ZDA. Tako je očitno močno razburil Trumpa, ki je svojim rojakom javno napovedoval, da bo on kot genialni poslovnež ameriško finančno in vojaško pomoč Ukrajini spremenil v donosen posel. Napovedoval ga je kot »very big deal«, kot posel stoletja, s katerimi bi dokazal svojo poslovno genialnost.

Z zavržnim obnašanjem v ovalni pisarni pa je Trump pokazal prav nasprotno - da je zelo slab trgovec – poslovni luzer. Napovedoval je »posel stoletja«, ki ga ni mogel skleniti. Zato je Zelenskega nagnal iz Bele hiše Kaj podobnega ni storil še noben ameriški predsednik.

Po tem dogodku je nemudoma uresničil svojo grožnjo in zamrznil vso vojaško in finančno pomoč Ukrajini ter ji odtegnil še vojaške obveščevalne podatke. S tem je seveda pokazal svojo zamerljivost in po Marcelu Štefančiču – pokazal, da je »le mala, zamerljiva, nečimrna maščevalna pizdica«.

To, da se je poniževanje predsednika neke države, ki je na obisku v ZDA, dogajalo pred mediji, na očeh javnosti, seveda ni slučaj. Trumpova ekipa je očitno menila, da si bo Trump pri Američanih zgradil še bolj prepričljiv »image« močnega voditelja, ki ne prizanaša nikomur, še posebej, če gre za »korist Amerike«.

V dveh mesecih svojega predsedovanja je Trump povsem razburkal svet. Čeprav smo od njega pričakovali marsikaj, pa nas s svojimi izjavami in tudi z dejanji vsakodnevno preseneča. Zavezništvo z Evropo, vključno »z njenim ukrajinskim problemom« očitno jemlje kot nekaj, kar za ZDA ni več prioritetno vprašanje. Očitno transatlantsko zavezništvo zanj ni več eden izmed bazičnih gabaritov ameriške zunanje politike. Očitno se vidi kot arhitekta, poklicanega, da bo resetiral svet po novih pravilih. Svet, ki bo temeljil na novi Jalti – na novi delitvi interesnih sfer treh bodočih velesil:  ZDA, Kitajske in Rusije. Vsi ostali, vključno z Evropo, pa naj bi postali manj pomembne, obrobne province, o katerih usodi se bodo odslej pogovarjali le veliki trije.

Ali lahko mi Evropejci to dopustimo? Predolgo smo spali in upali na tradicionalno zavezništvo in podporo (predvsem vojaško in varnostno) velikega brata čez lužo, kar pa, kot kaže, ni več nekaj samoumevnega. Ali je še čas, da pričnemo odločneje ukrepati sebi v prid? Upam, da ga nismo že zamudili. O tem pa v naslednjem prispevku.

 

Zaskrbljeni državljan 1