NEMŠKA BOJAZEN - ALTERNATIVA ZA NEMČIJO

 

NEMŠKA BOJAZEN - ALTERNATIVA ZA NEMČIJO

 

                                                                               Vir: RNZ

 

Da je politično, gospodarsko in vsesplošno stanje v Nemčiji skorajda odločilnega pomena za Evropo in za naše sobivanje v njej, ni skrivnost. Nemčija Kohla in Merklove je dolga leta po drugi svetovni vojni predstavljala steber stabilnosti in motor razvoja stare celine. Od tedaj naprej pa so se pričele zadeve spreminjati, pravzaprav degradirati. Nemško gospodarstvo je zapadlo v gospodarsko stagnacijo, ki je ob ekonomskih težavah povzročila še druge. Sledili so naraščajoči socialni problemi, ki so privedli do začetka razkroja družbe in zniževanja standarda. Nekateri razočarani prebivalci, predvsem srednji sloj, so se pričel obračati k nazadnjaškim desničarskim strankam, ki temeljijo na »nacističnih vrednotah«, med drugim na sovraštvu in mržnji do tujcev. Med njimi je bila najbolj prepričljiva in vitalna Alternativa za Nemčijo.

 

Te reakcionarne tendence dela volilnega telesa so pri večini Nemcev sprožile ogorčenje in zaskrbljenost. Naraščajoča popularnosti AfD je predvsem pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami pri njih sprožila veliko bojazen, da bi utegnila ta nova skrajno desna stranka prejeti preveliko število glasov. Tolikšno, da bi lahko pomembno vplivalo na nadaljnje politično in gospodarsko dogajanje najmočnejše evropske države. Njena morebitna zmaga pa bi, vsaj po napovedih političnih analitikov, imela tudi usodne posledice za združeno Evropo, pa tudi širše.

 

Toda, ali bi zmaga AfD na nemških parlamentarnih volitvah res predstavljala takšno grožnjo Evropi, kot jo napovedujejo njeni kritiki?

 

Sprva nisem našel pravih razlogov za bojazni velike večine Nemcev in pol Evrope pred uspehom te vse močnejše in popularne stranke. Nisem mogel odkriti pravih razlogov, zaradi katerih so politični analitiki panično opozarjali na katastrofo, ki bi sledila njeni volilni zmagi, še bolj pa prevzemu oblasti.

 

Stranka po svojem programu v ničemer ne odstopa od nekaterih sedaj že klasičnih desnih evropskih strank, kot so na primer madžarski Fidez, hrvaški HDZ in naša SDS. Mislim, da je celo bolj zmerna od njih, v nekaterih pogledih se celo približuje sredini. Razlikuje pa se od njih predvsem v tem, da nima dolge politične tradicije, ter da ni obremenjena s toliko »umazane prtljage«, kot vse tri naštete stranke.

 

Po pregledu strankarskega programa bi celo lahko zaključili, da so poborniki AfD stranko osnovali po vzorcu desničarskih vzhodno in srednjeevropskih strank. Torej na osnovi protikomunistične blaznosti, antievropske kulturne revolucije, nacionalistične ideologije, fobije do tujcev ter evroskepticizmu, pomešanim s teorijami zarote svetovnih razsežnosti.

 

Zato se mi je zdel program Alternative kar nekam znan, kot da bi ga prekopirali. Očitno so aktualne degradirajoče družbene razmere vešče izkoristili ter svoj vzpon gradili na vedno bolj prevladujočih evropskeptičnih »vrednotah«.  Povedali so, da ne marajo migrantov, predvsem ilegalnih in islamističnih, da sovražijo LGBTQ+, saj priznavajo le dva spola, da ne marajo državne birokracije in levih kulturnikov, da sovražijo komunistično naravnano civilno družbo, da so proti podnebnim spremembam in za deregulacijo države. Obožujejo velekapital na čelu z Elonom Muskom, ki si je dovolil vtikati v nemško predvolilno kampanjo. Pri tem pa srčno podpirajo Donalda Trumpa, ki želi napraviti Ameriko zopet veliko, ni jim pa mar za Evropo v kateri živijo.

 

Tudi orožje imajo radi in bi oboroževali državo in državljane. Razen za nakup orožja pa državnega denarja ne marajo zapravljati, še posebej ne za javno zdravstvo, šolstvo, kulturo in migrante. V zunanji politiki poleg ZDA odkrito podpirajo Netanyahuja, manj odkrito pa Putina in Vučića.

 

Sprva tudi ne vidiš razloga zakaj imamo mi Vzhodnoevropejci in Srednjeevropejci lahko na oblasti Viktorja Orbana, Aleksandra Vučića ali Janeza Janšo, Nemci pa ne smejo imeti Alice Weidl? In zakaj ne smejo vidni člani Alternative dajati protievropskih izjav, ki so veliko bolj zmerne in uglajene, kot  izjave nekaterih naših desničarjev. Kot primer naj navedem le nebulozno in noro izjavo našega evropskega poslanca Branka Grimsa, ki je evforično izjavil, da je obdobje po inauguraciji Trumpa najbolj pozitiven civilizacijski premih v tretjem tisočletju???

 

Razlik med stališči AfD in našo SDS skorajda ni. Najvidnejša predstavlja dejstvo, da so naši »zmerni desničarji«, ki strastno navijajo za Trumpa, na začetku vojne v Ukrajini nepremišljeno podprli Zelenskega, sedaj pa ne vedo, kako naj, da bi ugajali velikemu šefu onstran Atlantika, to napako popravijo.   

 

Toda dejstvo je, da moči in pomena Nemčije za Evropo nikakor ne moremo primerjati z Madžarsko, Hrvaško ali Slovenijo. Zato bi vladavina evroskeptične stranke, ki ne verjame v tradicionalne evropske vrednote, v najmočnejši evropski državi, (ki skupaj s Francijo predstavlja jedro Evropske unije), prav gotovo pomenila začetek konca združene Evrope.

 

Očitno pa se je Evropa prejšnji vikend po nemških volitvah močno oddahnila, ko je tradicionalna desnosredinska stranka unija CDU/CSU prejela toliko glasov, da bo lahko sestavila vlado brez AfD .

 

Kanclerski kandidat CDU/CSU Friedrich Merz bo najverjetneje tudi mandatar za sestavo vlade. Kako jo bo sestavil in kam bo popeljal Nemčijo, pa bomo še videli.

 

 

Zaskrbljeni državljan 1