NEMŠKA BOJAZEN - ALTERNATIVA ZA NEMČIJO
NEMŠKA BOJAZEN - ALTERNATIVA ZA NEMČIJO
Da je politično,
gospodarsko in vsesplošno stanje v Nemčiji skorajda odločilnega pomena za
Evropo in za naše sobivanje v njej, ni skrivnost. Nemčija Kohla in Merklove je dolga
leta po drugi svetovni vojni predstavljala steber stabilnosti in motor razvoja stare
celine. Od tedaj naprej pa so se pričele zadeve spreminjati, pravzaprav
degradirati. Nemško gospodarstvo je zapadlo v gospodarsko stagnacijo, ki je ob ekonomskih
težavah povzročila še druge. Sledili so naraščajoči socialni problemi, ki so
privedli do začetka razkroja družbe in zniževanja standarda. Nekateri razočarani
prebivalci, predvsem srednji sloj, so se pričel obračati k nazadnjaškim desničarskim
strankam, ki temeljijo na »nacističnih vrednotah«, med drugim na sovraštvu in mržnji
do tujcev. Med njimi je bila najbolj prepričljiva in vitalna Alternativa za
Nemčijo.
Te reakcionarne tendence
dela volilnega telesa so pri večini Nemcev sprožile ogorčenje in zaskrbljenost.
Naraščajoča popularnosti AfD je predvsem pred nedeljskimi parlamentarnimi
volitvami pri njih sprožila veliko bojazen, da bi utegnila ta nova skrajno
desna stranka prejeti preveliko število glasov. Tolikšno, da bi lahko pomembno
vplivalo na nadaljnje politično in gospodarsko dogajanje najmočnejše evropske
države. Njena morebitna zmaga pa bi, vsaj po napovedih političnih analitikov,
imela tudi usodne posledice za združeno Evropo, pa tudi širše.
Toda, ali bi zmaga AfD
na nemških parlamentarnih volitvah res predstavljala takšno grožnjo Evropi, kot
jo napovedujejo njeni kritiki?
Sprva nisem našel pravih
razlogov za bojazni velike večine Nemcev in pol Evrope pred uspehom te vse
močnejše in popularne stranke. Nisem mogel odkriti pravih razlogov, zaradi katerih
so politični analitiki panično opozarjali na katastrofo, ki bi sledila njeni
volilni zmagi, še bolj pa prevzemu oblasti.
Stranka po svojem
programu v ničemer ne odstopa od nekaterih sedaj že klasičnih desnih evropskih
strank, kot so na primer madžarski Fidez, hrvaški HDZ in naša SDS. Mislim, da
je celo bolj zmerna od njih, v nekaterih pogledih se celo približuje sredini.
Razlikuje pa se od njih predvsem v tem, da nima dolge politične tradicije, ter
da ni obremenjena s toliko »umazane prtljage«, kot vse tri naštete stranke.
Po pregledu strankarskega
programa bi celo lahko zaključili, da so poborniki AfD stranko osnovali po
vzorcu desničarskih vzhodno in srednjeevropskih strank. Torej na osnovi
protikomunistične blaznosti, antievropske kulturne revolucije, nacionalistične
ideologije, fobije do tujcev ter evroskepticizmu, pomešanim s teorijami zarote
svetovnih razsežnosti.
Zato se mi je zdel program
Alternative kar nekam znan, kot da bi ga prekopirali. Očitno so aktualne
degradirajoče družbene razmere vešče izkoristili ter svoj vzpon gradili na vedno
bolj prevladujočih evropskeptičnih »vrednotah«. Povedali so, da ne marajo migrantov, predvsem
ilegalnih in islamističnih, da sovražijo LGBTQ+, saj priznavajo le dva spola, da
ne marajo državne birokracije in levih kulturnikov, da sovražijo komunistično
naravnano civilno družbo, da so proti podnebnim spremembam in za deregulacijo
države. Obožujejo velekapital na čelu z Elonom Muskom, ki si je dovolil vtikati
v nemško predvolilno kampanjo. Pri tem pa srčno podpirajo Donalda Trumpa, ki
želi napraviti Ameriko zopet veliko, ni jim pa mar za Evropo v kateri živijo.
Tudi orožje imajo radi
in bi oboroževali državo in državljane. Razen za nakup orožja pa državnega
denarja ne marajo zapravljati, še posebej ne za javno zdravstvo, šolstvo,
kulturo in migrante. V zunanji politiki poleg ZDA odkrito podpirajo
Netanyahuja, manj odkrito pa Putina in Vučića.
Sprva tudi ne vidiš
razloga zakaj imamo mi Vzhodnoevropejci in Srednjeevropejci lahko na oblasti
Viktorja Orbana, Aleksandra Vučića ali Janeza Janšo, Nemci pa ne smejo imeti
Alice Weidl? In zakaj ne smejo vidni člani Alternative dajati protievropskih
izjav, ki so veliko bolj zmerne in uglajene, kot izjave nekaterih naših desničarjev. Kot primer
naj navedem le nebulozno in noro izjavo našega evropskega poslanca Branka
Grimsa, ki je evforično izjavil, da je obdobje po inauguraciji Trumpa najbolj
pozitiven civilizacijski premih v tretjem tisočletju???
Razlik med stališči AfD
in našo SDS skorajda ni. Najvidnejša predstavlja dejstvo, da so naši »zmerni
desničarji«, ki strastno navijajo za Trumpa, na začetku vojne v Ukrajini nepremišljeno
podprli Zelenskega, sedaj pa ne vedo, kako naj, da bi ugajali velikemu šefu
onstran Atlantika, to napako popravijo.
Toda dejstvo je, da moči
in pomena Nemčije za Evropo nikakor ne moremo primerjati z Madžarsko, Hrvaško
ali Slovenijo. Zato bi vladavina evroskeptične stranke, ki ne verjame v
tradicionalne evropske vrednote, v najmočnejši evropski državi, (ki skupaj s Francijo
predstavlja jedro Evropske unije), prav gotovo pomenila začetek konca združene
Evrope.
Očitno pa se je Evropa
prejšnji vikend po nemških volitvah močno oddahnila, ko je tradicionalna desnosredinska
stranka unija CDU/CSU prejela toliko glasov, da bo lahko sestavila vlado brez AfD
.
Kanclerski kandidat CDU/CSU
Friedrich Merz bo najverjetneje tudi mandatar za sestavo vlade. Kako jo bo sestavil
in kam bo popeljal Nemčijo, pa bomo še videli.
Zaskrbljeni državljan
1

Komentarji
Objavite komentar