VPLIV ŽIDOVSKE SKUPNOSTI V ZDA

 

VPLIV ŽIDOVSKE SKUPNOSTI V ZDA

Vir: Wikipedija

 

19. januar 2025 bo šel v zgodovino kot dan, ko je v Gazi le pričelo veljati premirje v neenakovrednem spopadu med Izraelsko vojsko in pripadniki milice Hamas. S tem se je v tej skorajda do tal porušeni palestinski enklavi začasno končal petnajstmesečni izraelski genocid nad palestinskim ljudstvom. Po neuradnih podatkih je bilo v tem času ubitih več kot 47.000 ljudi, čez 100.000 je bilo ranjenih in najmanj 10.000 pogrešanih. Pod streli in bombami izraelske soldateske pa so podlegli večinoma civilisti, predvsem ženske in otroci.

Premirje v Gazi se je pričelo dan pred prisego novega (in starega) predsednika ZDA Donalda Trumpa. Ali je bil to slučaj? Politični analitiki menijo, da ne. Premirje naj bi bilo predvsem njegova zasluga. Izraelski predsednik vlade Netanyahu se namreč dotlej ni zmenil za mirovne pozive OZN, ne za obsodbe Mednarodnega kazenskega sodišča. Nadaljeval je z neusmiljenim pobijanjem civilistov, kljub občasnim neodločnim pozivom svojih zahodnih zaveznikov, vključno z bivšim predsednikom ZDA Joe Bidenom, da naj morijo konča. Niti se ni oziral na sicer maloštevilne in v medijih cenzurirane domače protivojne proteste.

Natanyahu je očitno presodil, da je prišel pravi čas, da lahko mirno konča, kar si je zadal – dokončno likvidacijo oz. izgon palestinskega naroda iz Gaze. To mu je omogočala predvsem brezpogojna podpora Američanov, ki so mu dobavljali ogromne količine vojaške opreme in orožja. Poleg tega so ga podpirali tudi z milijardnimi finančnimi injekcijami in nudenjem vojaških obveščevalnih podatkov. Ob vsem naštetem so izvajali še velike politične pritiske na druge države (tudi na svoje zaveznice v NATU), da jim ja ne bi slučajno prišlo na misel kritizirati ali obsojati Izrael. Po pričakovanju so se tudi tokrat »evropski zavezniki«, kot že tolikokrat doslej, ponižno uklonili ameriškemu diktatu ter Natanyahuju dopuščali nadaljevanje etničnega »čiščenja« Gaze.  

Ob tem groznem izraelskem početju, se samo po sebi zastavlja vprašanje, kje je pravi vzrok za tako brezpogojno in nekritično ameriško podporo Netanjahujevi ekipi, ekipi, ki je že nekaj časa obremenjena z vojnimi zločini?

Dogajanje na Bližnjem vzhodu za Američane ne pomeni nikakršne grožnje njihovi varnosti. Ruske meje so tudi predaleč proč, da bi tam zaradi strateških razlogov želeli postavljati svoja vojaška oporišča. Nekaj nafte je tam, vendar ne prav veliko.

Najbolj verjeten odgovor na to vprašanje je izjemno močan vpliv ameriških Židov v ZDA. Tam jih živi več kot 5,2 milijona. To je približno toliko, kot je ameriških državljanov arabskega porekla. Vendar so Židje neprimerno bolj bogati in vplivni. Poleg tega so že tradicionalno med seboj močno povezani in dobro organizirani. V ZDA danes deluje več kot tristo med seboj tesno sodelujočih skupnosti pod vodstvom vplivne organizacije AIPAC (American Izrael Public Affairs Committe). Ta organizacija se, poleg zagotavljanja medsebojne pomoči židovskim pripadnikom širom Amerike, ukvarja predvsem z lobiranjem za vsestransko ameriško pomoč in zaščito Izraela. V njej imajo glavno besedo konservativni pripadniki starejše judovske generacije, ki sledijo naukom zapisanih v knjigi Judovska država Theodorja Herzla, ustanovitelja sionistične doktrine.

Omenjena organizacija je po ocenah poznavalcev ameriške notranje politike drugi najvplivnejši lobist v ZDA, takoj za orožarskim lobijem. Bila naj bi tako močna, da lahko pomembno vpliva tudi na predsedniške volitve v ZDA in na odločitve ameriškega predstavniškega doma. Usmerjala naj bi tudi zunanjo politiko do Bližnjega vzhoda vsakokratnega ameriškega predsednika.

Njeni člani redno zasedajo pomembna mesta v državni hierarhiji, zlasti v obrambnih in varnostnih strukturah ter v zunanji politiki. In to ne glede na to ali so na oblasti Republikanci ali Demokrati. Na roko jim gre tudi dejstvo, da je v Ameriki politika prežeta s korupcijo. Vsakdo, ki želi zmagati na volitvah za župana večjega mesta, guvernerja zvezne države, senatorja ali kongresnika, potrebuje za uspešno predvolilno kampanjo veliko finančnih sredstev, kar ameriški Židje imajo. Nekateri poznavalci ameriških notranje političnih razmer celo trdijo, da lahko postane kongresnik le tisti, ki ima podporo AIPAC.

Čeprav se pripisuje zasluge za prekinitev spopadov na Bližnjem vzhodu Trumpu in njegovi administraciji, pa brez soglasja židovskega lobija do tega nikoli ne bi moglo priti. Židovska skupnost ima namreč že tradicionalno v ameriški politiki, ko gre za »njihovo domovino«, glavno besedo. Kakšni so bili vzroki za (vsaj začasno) premirje v Gazi, pa vsaj do danes še niso znani.

Trump pa že načrtuje »preselitev« Palestincev iz Gaze, ki naj bi nato, z milijardnimi ameriškimi investicijskimi vložki, postala mirna turistična riviera?! Noro? Zanj mogoče ne! Kot nepremičninski magnat in poslovnež, očitno tudi na zunanjo politiko gleda kot na »business«, katerega osnovni cilj je čim večji profit od ameriških poslovnežev, ki jih bo izbrala njegova ekipa. Ali bodo v tem poslu »trgovanja z ljudmi« med njimi tudi ameriški židovski poslovneži? Po vsej verjetnosti je odgovor pritrdilen.

 

 

Zaskrbljeni državljan 1