ALI TONEMO V SVETOVNO TRGOVINSKO VOJNO?

 

ALI TONEMO V SVETOVNO TRGOVINSKO VOJNO?

 

                                                                Vir: Svet24

V sredo na slavnostnem dogodku pred Belo hišo, ki so ga poimenovali dan osvoboditve, je ameriški predsednik Donald Trump je izpolnil še eno svojo predvolilno obljubo. Napovedal je uvedbo splošne desetodstotne carine za ves uvoz v ZDA. Še precej višje carinske stopnje pa bodo veljale za posamezne države, tudi za članice Evropske unije, torej za vse »ki izkoriščajo ZDA«.

Ob prikazovanju tabele, na kateri so bile vidno navedene stopnje carin, ki jih je uvedel za posamezne države, ni pozabil žaliti svojih trgovinskih »nasprotnikov in prijateljev« po svetu. »Tuji voditelji so pokradli naša delovna mesta, tuji prevaranti so razdejali naše tovarne in tuji mrhovinarji so uničili naše nekdaj čudovite ameriške sanje,«  je v svojem slogu grmel svojim občudovalcem, ki so spremljali ta tragikomični spektakel.

Trump vidi edini vzrok za njihove gospodarske in trgovinske težave (tako za ogromni ameriški trgovinski primanjkljaj, kot tudi za selitev industrije in s tem delovnih mest v tujino ter posledično zapiranje tovarn v ZDA) v carinah drugih držav na uvoz ameriških izdelkov. »Dolgo smo čakali. Drugi april 2025 bo za vedno znan kot dan, ko se je ponovno rodila ameriška industrija, ko smo usodo vzeli v svoje roke in začeli Ameriko spet delati bogatejšo,« se je hvalil ameriški predsednik.

Tako so včeraj (v soboto) ob polnoči začele veljati splošne ameriške 10-odstotne carine na celoten uvoz ZDA iz več kot 180-ih držav sveta, letno vreden okoli 3300 milijard dolarjev. V noči na sredo pa bodo pričele veljati še različne carinske stopnje za posamezne države, ki se bodo gibale med  desetimi in petdesetimi odstotki.

Te carinske stopnje se bodo prištevale že obstoječim. Za Kitajsko, ki je tretja največja ameriška trgovinska partnerica (za Kanado in Mehiko), to pomeni skupno kar 54-odstotno carinsko stopnjo – veljavnim 20-odstotnim bodo dodali še 34-odstotne carine.

Poleg tega so v že četrtek začele veljati ameriške 25-odstotne carine na vse uvožene avtomobile, ki niso sestavljeni v ZDA.

Po prvih ocenah to pomeni, da bodo tokratne carinske stopnje primerjalno višje od tistih, ki so jih ZDA uvedle v 30. letih prejšnjega stoletja. Že tedanje carine so svet pahnile v veliko gospodarsko depresijo, v kateri se je obseg mednarodne trgovine zmanjšal za več kot polovico. Ta padec pa je povzročil visoko inflacijo in padec življenjskega standarda po vsem svetu.

Trumpovim ukrepom »na dan osvoboditve« je seveda takoj sledil strm padec dolarja in delniških indeksov v ZDA, Evropi in širše*. Na njih sta se s protiukrepi takoj odzvali Kanada in Kitajska. Evropska unija pa, kot smo že navajeni, cinca. Ursula von der Leyen je namreč izjavila, da se bo EU z ameriško stranjo najprej poskušala pogajati in šele nato ukrepala.

Na burno negativno reakcijo svetovnih finančnih trgov in trgovinskih partnerjev po svetu, pa je Trump na vhodu v letalo odhajajoč na turnir golfa mimogrede odvrnil: »Operacija je uspela, pacient je preživel in se zdravi.« Podpredsednik Vance si je vzel malo več časa in pričel miriti Američane, da naj bodo potrpežljivi. »To bo le kratkotrajni učinek, ki bo hitro minil, zelo kmalu pa naj bi se pričelo zlato obdobje za vse Američane«, je dejal.

Čeprav so učinki carin dokaj kompleksni, pa vsaka trgovinska vojna neizbežno vodi k znižanju izvoza obeh strani. Carine so v bistvu uvozni davek države uvoznice, ki podraži izdelke, ki jih uvozi iz trgovinske partnerice. Zaradi tega se nemudoma dvignejo cene domačih nadomestnih proizvodov, ki udarijo po žepih potrošnike. Drugi negativni učinek uvoznih carina pa je dejstvo, da dajo prednost domačim manj učinkovitim in produktivnim proizvajalcem, kar ima za posledico znižanje produktivnosti in družbenega bruto proizvoda. Povečujejo tudi neenakost v družbi, ker so z dvigom cen prizadeti potrošniki nižjih dohodkovnih razredov.

Izkušnje kažejo, da carine običajno ne znižajo carinskega deficita, kot si obeta Trump in njegova ekipa. Analiza IMF je namreč pokazala, da povišanje carin srednjeročno vodi v občuten upad domače produktivnosti in posledično tudi domače proizvodnje ter v večjo brezposelnost. Poleg tega, da povečuje neenakost potrošnikov, vodi še v apreciacijo (dvig) realnega deviznega tečaja in s tem znižuje konkurenčnost domače proizvodnje na svetovnem trgu. Vpliv na izboljšanje trgovinske bilance, če sploh je, pa je minimalen in ne more odtehtati vseh ostalih negativnih učinkov.

Trampovi obeti, da bo le z uvedbo carin »zopet napravil Ameriko veliko« so nerealni in le njegova pobožna želja. Posledice bomo čutili vsi, tudi ZDA.

Kaj pa so na ta enostranski ukrep, ki je uperjen tudi proti njim, odgovorili Trumpovi oboževalci v Evropi - Orban, Kaczynsky, Janša, Alice Weidel, Herbert Kickl – nič, tiho so! Le Georgia Meloni je previdno izjavila, da se je s Trumpom potrebno najprej pogajati.  

Zaskrbljeni državljan 1

 

 

 

*Ameriški indeksi, denimo Nasdaq, so zabeležili največji padec po marcu 2020, ko se je začela pandemija koronavirusa. S&P 500, indeks, ki združuje 500 paradnih ameriških podjetij, je po izračunu Reutersa v dveh dneh razprodaje izgubil štiri tisoč milijard dolarjev, več kot v marcu 2020 (3.300 milijard), ko je udaril korona virus.