KAJ SE DOGAJA S TRUMPOVO SVETOVNO TRGOVINSKO VOJNO?

 

KAJ SE DOGAJA S TRUMPOVO SVETOVNO TRGOVINSKO VOJNO?

Vir: Euronews.com

 

 

Še vedno imamo živo v spominu, kako je Putin pred dobrimi tremi leti oznanil specialno operacijo proti Ukrajini in jo napadel z vsemi vojaškimi silami. 2. aprila letos pa je Trump, na »dan osvoboditve«, oznanil carinske ukrepe »proti vsem ameriškim gospodarskim izkoriščevalcem po svetu, ki živijo na račun Američanov«.

 

V čem sta si ti napovedi slični? V obeh primerih gre za napoved vojne. Pri Putinu za klasično vojaško vojno proti sosednji Ukrajini, pri Trumpu pa za, lahko bi rekli, kar prvo svetovno trgovinsko vojno.

 

Ker sta oba »prepričana borca za mir«, sta se v svojih napovedih izognila tej grozni besedi »vojna« in sta raje uporabila bolj zagonetne izraze za napad na druge – specialna operacija oz. zaščita ZDA s carinami.

 

V dobrih petih letih se je svet soočil s tremi globalnimi krizami, ki so korenito spremenile tok zgodovine, ko ni nič več tako, kot je nekdaj bilo. Najprej nas je leta 2019 napadel virus covid, potem nas je leta 2022 presenetila in posredno prizadela ruska vojaška agresija na Ukrajino in sedaj še ameriška ekonomska vojna s svetom.

 

Pravega razloga za napad virusa si še vedno ne znamo dokaj točno razložiti. Teorij, zakaj se je tako silovito razširil po vsem svetu, je veliko, ne moremo pa povsem zaupati katerikoli od njih. Za Putinov in Trumpov napad pa imamo zelo preprosto razlago. Oba sta želela izkoristiti spremenjene politično vojaško strateške razmere v svetu. Dodamo jima lahko še morilca Netanyahuja, ki izvaja genocid nad nebogljenim palestinskim narodom. Vsi so ocenili, najprej Putin, nato Netanyahu, sedaj pa še Trump, da je prišel čas, ko lahko s silo nekaznovano pridobijo koristi zase in za svoje države.

 

Na vojni v Ukrajini in na Bližnjem vhodu in na grozodejstva in krivice, ki se dogajajo Ukrajincem in Palestincem, smo se kljub zgražanju in obsojanju, žal že kar navadili in živimo z njimi. Trumpu pa sprva nismo verjeli, da bo skušal svoje predvolilne napovedi tako drastično uresničevati že takoj po prihodu na oblast. Z njimi je zopet zamajal svet.

 

Očitno je s svojimi sponzorji in prišepetovalci ocenil, da je napočil čas za napad z merkantilističnimi sredstvi, s katerimi bo ZDA rešil 1200 milijardnega zunanjetrgovinskega primanjkljaja s tujino. To naj bi ji tudi zagotovilo novo zlato obdobje nacionalnega blagostanja in globalne premoči ter ji povrnilo veličino prve velesile v svetu.

 

Kmalu po veliki aprilski galami, s katero je zamajal svetovne borze in svet v celoti, je pristal na trdih tleh. Zavedel se je, da enostransko uvajanje carin ne bo šlo tako gladko, kot si je zamišljal. Zato je preložil povišanje carin (razen za Kitajsko) za nekaj mesecev ter ponudil priložnost trgovinskim partnerjem, tudi evropskim, za pogajanja.

 

Po pričakovanju, je zato v začetku tega tedna kot prvo evropsko voditeljico po ameriški napovedi uvedbe dvajset odstotnih carin na uvoz iz Evropske unije na delovni obisk sprejel italijansko premierko Giorgio Meloni. Po pričakovanju zato, ker je med evropskimi voditelji, poleg Orbana, njegova največja ideološka somišljenica in politična podpornica. Je bila tudi med redkimi, ki Trumpove poteze o uvedbi carin ni javno kritizirala.

 

Pred obiskom pa je predsednica italijanske vlade vseeno izrazila razočaranje z ukrepom svojega gostitelja in posvarila pred zaostrovanjem trgovinske vojne z ZDA. Italija ima namreč z ZDA izjemno razvite gospodarske odnose. Po obsegu izvoza je med članicami EU tretja trgovinska partnerica in izvozi tja kar desetino svojega izvoza. Ima pa z ZDA tudi kar 40 milijard evrov trgovinskega presežka.

Melonijino posebno sodelovanje s Trumpom je povzročilo nekaj živčnosti v drugih prestolnicah Unije. A v trenutni trgovinski vojni se celo njeni najbolj previdni kolegi zavedajo, da je morda edina evropska voditeljica, ki jo je ameriški predsednik pripravljen poslušati. Desničarsko političarko je ameriški predsednik po lanski ponovni izvolitvi namreč pohvalil kot »fantastično voditeljico in osebo», potem pa jo je januarja še povabil na svojo inavguracijo.

Kljub temu pa so bile izjave po pogovorih pravo presenečenje. »Rad imam Giorgio Meloni, ki je ena resničnih voditeljic sveta. Izjemna premierka in v Italiji opravlja izjemno delo,"« je dejal Trump o sogovornici. Nato pa je izrazil »100 odstotno prepričanje, da bo z EU dosegel dogovor o carinah«. O dogovoru pa je bila prepričana tudi Melonijeva, ki je ZDA označila kot zanesljivega partnerja.

Evropska unija ima namreč sedaj tri mesece časa, da prepriča Trumpa, naj ne uvede 20-odstotnih dajatev na ves njen izvoz v Združene države. Do takrat bodo še vedno veljale Trumpove osnovne carine v višini 10 odstotkov, plus 25-odstotne dajatve na jeklo, aluminij in avtomobile.

Ali se bo EU dogovorila s Trumpom za trgovinsko premirje, pa bomo  videli kmalu. Gre tudi za naše blagostanje!

 

Zaskrbljeni državljan 1