DESNICA SE ŽE PRIPRAVLJA NA VOLITVE

 

DESNICA SE INTENZIVNO PRIPRAVLJA NA VOLITVE

 

 

                                                        Vir: Časnik

Ni bilo presenetljivo, da sta se, sicer skregana prvaka obeh desnih parlamentarnih strank, v nedavni referendumski volilni kampanji proti novemu zakonu (o izrednih pokojninskim dodatkom zaslužnim umetnikom), složno zavzemala za padec zakona.  

Je pa sloga trajala le do objave rezultatov. Že naslednji dan sta omenjena politika svojo vojno nadaljevala. Matej Tonin je ponovil, da njegovi krščanski demokrati ne bodo prelomili obljube volivcem in da ne bodo šli v vlado, ki bi jo vodil Janez Janša. Slednji mu ni ostal dolžan in je takoj ponovil svoje vabilo članom Nove Slovenije, da se čim prej včlanijo v njegovo stranko, ker NSi na naslednjih parlamentarnih volitvah ne bo prišla v parlament.

 

Čeprav na videz izgleda, da je desnica precej razdvojena, to nikakor ne drži. Problem je le v tem, da je veliko ribičev, ki v majhnem desnosredinskem bazenu ribari za naklonjenost volivcev. Vsi seveda ne bodo uspeli, ker jim bo zmanjkalo plena.

 

Po izrednem kongresu Slovenske ljudske stranke se spet krepijo napovedi o potencialnem sodelovanju desnosredinskih strank na prihodnjih volitvah v Državni zbor. Naslednica Marka Balažica, nova predsednica stranke Tina Bregant, je po izvolitvi takoj izjavila, da verjame v razvojno koalicijo sorodnih strank, a da se mora še pred tem stranka trdno postaviti na svoje noge, nato pa se bodo lahko pogovarjali z drugimi, enako mislečimi.

 

Dejstvo je, da edina SDS ne potrebuje združevanja z drugimi strankami, saj lahko računa na cca. 25 odstotkov discipliniranih volivcev, ki ubogajo svojega vodjo in se redno udeležujejo volitev. Pa še cerkev, ki se ne bi smela ukvarjati s politiko jim pomaga. Verniki, ki nekoliko omahujejo, pri maši redno dobijo spodbudo in »navodilo«, koga morajo voliti.

Toninova ekipa je že pred zadnjimi evropskimi volitvami vabila SLS za skupni nastop, pregovarjala je tudi Anžeta Logarja, da se jim pridruži, čeprav takrat še ni imel svoje stranke. Vendar  je ostalo pri le pri željah.

 

Kot vidimo, te le niso povsem zamrle. Člani izvršilnih odborov NSi in SLS so že konec letošnjega januarja preigravali možnosti na kakšen način bi lahko pred naslednjimi državnozborskimi volitvami nadgradili medsebojno sodelovanje. Na mizi sta bili dve opciji: morebiten skupni nastop na volitvah ali širša predvolilna koalicija z Demokrati Anžeta Logarja in Fokusom Marka Lotriča.

 

Razlog za tako razmišljanje je zelo preprost - strah pred drobljenjem glasov. V sedanjih pogovorih o sodelovanju na desni se je doslej omenjalo tako skupno kandidatno listo kot morebitno predvolilno koalicijo po vzoru Demosa. Torej samostojen nastop z zavezo povolilnega sodelovanja v koaliciji oziroma opoziciji.

 

Kako je ostati pred vrati parlamenta zaradi pretirane samozavesti in soliranja, so na prejšnjih volitvah v državni zbor izkusili prav pri SLS, pa tudi protagonisti desnih političnih strankarskih projektov Povežimo Slovenijo in Naša dežela Aleksandre Pivec.

Toninovi krščanski demokrati se očitno dobro zavedajo, da bodo zaradi nastanka novih desno sredinskih strank tokrat še težje prišli v parlament, kot pred tremi leti. Zato želijo prevzeti pobudo za združevanje z namenom, da bi si na tak način zagotovili nekakšen položaj vodje manjših desnih strank, ki bi s skupnimi očmi le dosegli parlamentarni prag. Želi pa tudi okrepiti položaj v razmerju do SDS.

Po izjavi Bregantove se tudi v SLS zavedajo, da stranka sama ne more priti v državni zbor. Kaj drugega kot iskanje zavezništev jim po številnih porazih ne preostane. Spomnimo: SLS je iz parlamenta izpadla že leta 2014 in odtlej ni več prepričala zadostnega odstotka glasov volivcev za vrnitev v poslanske klopi.

Logar je zaenkrat tiho. Njegova popularnost pa se počasi topi. Sicer je aprila za tednik Reporter zanikal pogovore o skupni listi strank NSi, SLS, Fokus in Demokrati na parlamentarnih volitvah, na katerih naj bi mu Tonin ponujal mesto skupnega kandidata za mandatarja.

Kaj na to poreče Janša? Združevanje z drugimi strankami na politični desnici zanj ne pride v poštev. Preostale desne stranke združene po želji NSi pa nikakor ne morejo ogroziti njegovega primate absolutnega vodje desnice. Po drugi strani pa v parlamentu potrebuje čim močnejšo desno zaveznico s katero bi lahko znova sestavil vlado. Zato verjetno projekta NSi ne bo miniral.

NSi, SLS in ostale manjše desne stranke pa si močno želijo postati članice vladajoče koalicije (tudi pod vodstvom Janše) zaradi številnih koristi, ki jim to prinaša. Med drugimi tudi, da pridejo do državnih sredstev in možnost zaposlovanja svojih ljudi po ministrstvih in državnih službah.  

»Za NSi je zelo pomembno, da se ograjuje od SDS. Ne zato, ker ne bi šli z njimi v vlado, ampak prav zato, da lahko pridejo v parlament in gredo
z njimi v vlado.« Ocenjuje sedanju položaj na slovenski desnici Dr. Marko Hočevar, politolog z ljubljanske fakultete za družbene vede.

 

Zaskrbljeni državljan 1