IN MEMORIAM - PAPEŽ FRANČIŠEK

 

IN MEMORIAM - PAPEŽ FRANČIŠEK

 

 

                                                            Vir: Vatican Media

V zadnjih dneh smo bili preplavljeni z vestmi in komentarji o smrti, žalovanju in pogrebnih ceremonijah za »dobrim« papežem Frančiškom. Mediji so bili polni hvale o »dobrih delih« preminulega poglavarja katoliške cerkve in o njegovih poskusih posodabljanja nekaterih katoliških cerkvenih dogem. Ob tem so izražali tudi zaskrbljenost, kdo bo izbran za njegovega naslednika in kaj se bo zgodilo z njegovo »pozitivno in napredno« zapuščino, ki naj bi pričela reformirati eno najbolj okorelih verskih druščin na svetu.

 

Vse drugo je ob tem cirkusu čez noč postalo manj pomembno, v drugem planu – vojne, grozodejstva nad palestinskim in ukrajinskim narodom, kruta morija v Sudanu in ostali konflikti, ki smo jim danes priča v svetu, zastrupljevanje okolja itd. Še celo Trump s svojimi carinskimi norijami, neotesano retoriko in imperialistično politiko, je iz prvih strani svetovnih medijev izginil kar čez noč.

 

Tako smo si lahko podrobno ogledali spektakularni pogrebni show, ki so ga mnogi svetovni politiki predvsem izrabljali za svojo promocijo in za nabiranje političnih točk. Tudi tisti, ki so dvolično, papeževe miroljubne in podnebne nasvete ter pozive k empatiji, sožitju in skromnosti, ves čas ignorirali. Manjkali niso niti visoki cerkveni dostojanstveniki, ki se poskušajo zriniti navzgor po cerkveni hierarhiji, na čelu s kardinali, ki ciljajo na mesto preminulega papeža.

 

Na pogreb v Vatikan so bili povabljeni tudi slovenski premier Robert Golob s partnerko Tino Gaber in predsednica Nataša Pirc Musar s soprogom Alešem.  V Rim pa se, kot smo predvidevali, niso podali skupaj. Musarjeva in Golob sta tudi v tem primeru ponovno pokazala njuna politična in siceršnja razhajanja.

 

Papež Frančišek je bil prav gotovo eden izmed  naprednejših papežev, kar jih je v svoji dvatisočletni premogla katoliška cerkev. Lahko bi dejali, da je celo presegal njene okvire. Bil je glasnik miru v času napetosti in vojn. Na številnih potovanjih je odločno nagovarjal predsednike držav, pa tudi vernike in neverne, naj izberejo mir namesto vojne in dialog pred konfliktom. Dosledno je obsojal oborožene spopade, še posebej tiste v Gazi, Ukrajini, Sudanu in Siriji. Zanj je bil mir več kot politična tema, bil je moralna dolžnost vseh, še posebej odločevalcev.

 

Pozival je k večji odgovornosti do okolja in k socialni pravičnosti. Bil je preprost ljudski človek in je želel ohranjati povezanost z navadnimi ljudmi. Svojo skromnost je dokazoval tudi z bivanjem v skromni sobi v Domu Svete Marte, kjer je obedoval skupaj z drugimi stanovalci.

 

Bil je tudi zagovornik revnih. Posebej je pozival k tolerantnemu odnosu do beguncev, migrantov in do vseh marginalnih skupin v družbi.

 

Kljub temu pa zavestno ni hotel preseči nekaterih okorelih krščanskih dogem in »čudežnih pravljic«, ki jih omenja Sveto pismo. Torej dogem na katerih temelji krščanstvo, kot so brezmadežno spočetje, vstajenje Jezusa od mrtvih, vnebohod Marije, Jezusovi čudeži in podobne izmišljotine. Bil je tudi odločno proti abortusu.

 

V svojih sinodah je napovedoval reforme na številnih področjih. Ni pa jih uresničeval. Izpeljati jih bo moral njegov naslednik, če ne bo na čelo cerkve prišel konservativni naslednik, kot sta bila njegova predhodnika Janez Pavel II in Benedikt.

 

Dejstvo je tudi, da se je v času njegovega pontifikata v večini zahodnih držav delež pripadnikov katoliške cerkve opazno skrčil.

 

Slovenska katoliška cerkev pa je v času njegove vladavine v Vatikanu prestajala precej burno obdobje. Njeni vodilni »pastirji« so jo zaradi »poslov« mariborske škofije, pripeljali skoraj do finančnega zloma, ki ga je nato morala reševati slovenska država – ali še bolje, mi davkoplačevalci. Še danes si ne morem razložiti odločitve tedanje vlade, da se finančne malverzacije cerkve (enako kot izgube bank), ki so povzročile gromozansko finančno luknjo, pokrije iz državnega proračuna. Večina Slovencev ni verna, zato mislim, da ni bila dolžna plačati cerkvenega pohlepa.

 

Drugi škandal, ki je prizadel slovensko katoliško cerkev v tem obdobju, pa je bilo razkritje spolnih zlorab njenih članov. Med njimi je seveda izstopal »način seksualnega uresničevanja evangelija« s strani »velikega umetnika« patra Rupnika, ki je za svoja dela prejel celo Prešernovo nagrado. Papež Frančišek ga je sprva vzel v zaščito. Nato pa je zaradi škandala, ki so ga po pričevanju njegovih žrtev, razkrili italijanski mediji, odredil, da cerkev ponovno odpre preiskavo o njegovih hudodelstvih. In to ne glede na to, da so po presoji odgovornih cerkvenih veljakov pred tem, njegovi nemoralni seksualni prestopki zastarali.

 

Kljub naštetemu pa se vodstvo slovenske cerkve ni čutilo odgovorno za vse kar se je dogajalo za zidovi cerkvenih ustanov.

 

»Vodstvo Cerkve na Slovenskem se je pustilo ujeti tej hipoteki, s tem pa sta se močno okrnili njen glas in verodostojnost, kar hromi njeno pastoralno delovanje«, je v zagovor slovenskemu cerkvenemu vodstvu tedaj izjavil moralni teolog Ivan Štuhec.

 

Nasprotno pa je zaradi teh rabot slovensko cerkveno vodstvo padlo v nemilost pri Papežu Frančišku. Preko svojega nuncija v Sloveniji je dal jasno vedeti ljubljanskemu nadškofu metropolitu Antonu Stresu in mariborskemu nadškofu metropolitu Marjanu Turnšku, da morata odstopiti in se umakniti iz javnosti. Niti ju ni želel sprejeti na avdienco v Vatikan. Stres pa je bil celo za leto dni »izgnan« iz Slovenije.

 

Sedaj sledi eden najstarejših in najbolj skrivnostnih volilnih procesov na svetu - konklave ali bolje rečeno neusmiljen boj za oblast v katoliški cerkvi. Kardinalski zbor se naj bi 7. maja  zbral z namenom, da izvoli 267. naslednika apostola Petra. Odločitev bo padla v času, ko se katoliška cerkev sooča s številnimi notranjimi napetostmi in dilemami. Še posebej med tradicionalno okorelostjo in modernizacije cerkve, ki sta se zaostrili prav med pontifikatom papeža Frančiška.

 

Kaj torej prinaša konklave in kaj lahko pričakujemo?  Zvedeli bomo takrat, ko se bo nad Sikstinsko kapelo pojavil beli dim.

 

Zaskrbljeni državljan 1