JAPAJADE REFERENDUM
JAPAJADE REFERENDUM*
bolje rečeno – strankarska zloraba volje ljudstva
Tokrat
sem si naslov mojega prispevka sposodil od uveljavljenega kolumnista časnika
Mladine, Vlada Miheljaka. Naj mi oprosti.
Pred
nedavnim sem v enem izmed prispevkov v
blogu že na kratko omenil predvolilni manever SDS, ki nas danes sili na zakonodajni
referendum o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne
dosežke na področju umetnosti (ZDPIDU)..
Že
tedaj sem se zgražal nad nesmislom, da bomo po njihovi zaslugi za ljudsko
odločitev o povsem obrobnem vprašanju vrgli proč več kot 6,7 milijonov našega
skupnega denarja. Tudi argument vlade, da bo zapravljena vsota državnih
sredstev za organizacijo referenduma neprimerno večja, kot bi nas dolga leta stalo
izplačevanje pokojninskih dodatkov peščici upravičencev, sdeesovcev ni ustavila.
Pravi razlog zakaj Janša zapravlja naš denar za svoje politične potrebe, pa ni nobena skrivnost. Po velikem porazu na parlamentarnih volitvah leta 2022 je izgubil kar 6 referendumov zapored, tri zakonodajne in tri posvetovalne. Pred njimi pa leta 2021 še referendum o vodah**. Zato si pred novimi parlamentarnimi volitvami veliki luzer obupno želi doseči vsaj eno zmago. Pa tudi če gre za povsem obrobno zadevo, ki nikoli ne bi smela biti predmet merjenja ljudske volje.
Tokrat je očitno prepričan, da je našel pravi način,
kako po številnih porazih, popraviti
vtis aboniranega poraženca in priti vsaj do ene volilne zmage. Tokrat igra na
stari slovenski »vrlini« - zavist in nevoščljivost.
»Predlagatelji referenduma brez sramu spodbujajo slaba
človeška čustva, kot so zavist, nevoščljivost, sovraštvo, samo zato, da bi
dosegli svoj cilj. In tega niti ne skrivajo.« pravi Vinko Möderndorfer, trenutno eden najbolj plodovitih
umetniških ustvarjalcev pri nas. Po njegovem SDS igra na razočaranje številnih
upokojencev pa tudi delavcev, ki živijo na meji preživetja, ali pa celo pod njo.
Zato bodo seveda glasovali proti uvajanju kakršnih koli privilegijev za
kogarkoli.
V svojem demagoškem zavajanju ljudi, so sdeesovci ljudem
seveda »pozabili« povedati, da dodatki ne bodo bremenili pokojninske blagajne,
ker se bodo izplačevali neposredno iz proračuna. Zato ne bodo vplivali na
višino njihovih pokojnin.
Niso niti omenili, da gre za dodatek peščici
uveljavljenih kulturnikov, ki ne bodo bistveno bremenili državnega proračuna.
Prav tako se tudi niso »spomnili«, da gre največ
»posebnih pokojnin«, ki mnogo bolj obremenjujejo državno blagajno, bivšim vojakom
in zaslužnim športnikom. Leta 2017 pa sedanji predlagatelji referenduma niso
problematizirali sprejem zakona o posebnih pokojninah za športne dosežke. Zopet
dvojna merila najbolj poštene stranke.
Prav tako so zamolčali, da številni državni
funkcionarji in vodilni zaposleni v državnih podjetjih (ne glede na uspešnost
poslovanja), pa tudi poslanci državnega zbora, prejemajo nesorazmerno velike
plače, ki bi morale veliko bolj motiti revne upokojence, kot nekaj dodatkov.
Moram priznati, da sem ogorčen, ko je v zadnjih dneh
tako obrobno in nepomembno vprašanje postalo centralni politični problem
Slovenije. Stranka SDS je vse do včerajšnjega volilnega molka stopnjevala
referendumsko kampanjo s pozivi ljudem, da se udeležijo referenduma in
glasujejo proti zakonu. Tudi mediji so bili že nekaj časa preplavljeni z vesti
o referendumu, komentatorji so pisali dolge kolumne, politiki so nas prepričevali
zakaj moramo biti za ali proti. V poštne nabiralnike smo dobivali obvestila o
referendumu, skupaj s propagandnim letakom stranke SDS, ki je bil poln
prikrojenih izjav nekaterih poznanih ljudi.
Janša je celo nagnal Ruparja, da je v torek na Trgu
Republike posvetil svoj penzionistični show agitaciji za udeležbo na
referendumu in glasovanju proti zakonu. Slučajno sem šel mimo, ko je približno
dvesto razgretih glav, v zanosu prepevalo tisto domačo: »Mi se mamo radi,
radi, radi radi…jaz pa ti, pa židana marela…« in mimogrede vzklikalo parole
proti vladi.
Za nameček pa smo bili v četrtek v času najbolj
gledanega termina na nacionalki, priča prerekanju o tej nepomembni zadevi
zagovornikov za in proti.
Celo ameriško veleposlaništvo si je dovolilo nekaj nezaslišanega v pomoč Janši. Vtaknilo se je v volilno kampanjo s sporočilom na družbenem omrežju X. Premier Golob je reagiral in vidno jezen izjavil: »Mi se ne vtikamo v notranje zadeve drugih držav.« Upam pa, da bo naše zunanje ministrstvo tudi reagiralo in vsaj poklicalo na zagovor veleposlanika ZDA.
Torej ogromno cirkusa za promocijo Janševe stranke za
katero je očitno kultura postala strelivo, ko ga zlorablja za napad na
politično konkurenco.
V zadnjih dneh pa so se Janševci zavedli, da so
napravili veliko napako. Niso pomislili, da je, če uspejo in zakon pade,
potrebno razveljaviti obstoječe zakonske podlage za podeljevanje dodatkov k
pokojninam za umetniške dosežke. Sicer bo v primeru padca sedanjega zakona
obveljal Titov zakon iz leta 1974. To pa bi bil za njih, kljub zmagi na
referendumu, boleč strel v koleno!
Prepričan sem, da je trenutno je za našo prihodnost
mnogo več pomembnejših zadev in dilem, s katerimi bi se morali ukvarjati. In,
da je referendum preveč resen, pa tudi drag demokratični inštitut, da bi ga
lahko politiki in stranke zlorabljali za
politične koristi in taktične manevre, kot je v tem primeru.
In še to. Strinjam se z Miheljakom, ki zaključuje svoj
komentar s stavkoma: »Kakorkoli, v nasprotju s splošnimi volitvami na
referendumih participiraš in izražaš svojo voljo in izbiro z abstinenco.
Ohranimo dostojnost in ostanimo 11. maja doma.«
Ne skrbite gospod Miheljak, jaz sem svojo volilnico, takoj
po prejemu, že vrgel v smeti! Danes pa grem raje v naravo, kot na volišče,
zadovoljen, da se je ta Janšev cirkus končno končal.
Zaskrbljeni državljan 1
*Vlado Miheljak, Mladina 18, 30.4.2025.
**Zakonodajni referendumi:
2021 o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o
vodah,
2022 o spremembah zakona o vladi; O zakonu o RTV
Slovenija; o zakonu o dolgotrajni
oskrbi,
Posvetovalni referendumi:
2024 o rabi konoplje; o preferenčnem glasu; o
prostovoljnem končanju življenja

Komentarji
Objavite komentar