IZRAEL IN IRAN ZNOVA V VOJNI

 

IZRAEL IN IRAN ZNOVA V VOJNI

 

                                                             Vir: Nova24TV

Že kar nekaj časa smo pričakovali, da bo Netanyahu slej ko prej skušal zaostriti in razširiti spopade s svojimi sosedi na Bližnjem vzhodu. In to iz dveh razlogov: zaradi notranjepoličnih razmer nujno potrebuje stanje stalne vojne nevarnosti in občutek ogroženosti od arabskih sosedov, potrebuje pa tudi preusmeritev svetovne javnosti od grozodejstev, ki jih njegova soldateska počne v Gazi.

Zato je izbral, po zastoju v jedrskih pogajanjih med ZDA in Iranom, najprimernejšo tarčo – svojega tradicionalnega sovražnika - Iran.

Tako je prejšnji petek zgodaj zjutraj izvedel val zračnih bombnih napadov na več strateško pomembnih ciljev v Iranu. Med tarčami so bili obrat za bogatenje urana v Natanzu, vojaška oporišča ter domovanja visokih iranskih poveljnikov in nuklearnih znanstvenikov.

Napadi so se nadaljevali še popoldne, ko je Izrael izvedel drugi val zračnih napadov, med katerimi so eksplozije pretresle tudi prestolnico Teheran. Po poročilih naj bi bilo med mrtvimi tudi več visokih predstavnikov iranske vojske in nuklearnih znanstvenikov.

Iran se je odzval z raketnimi protinapadi, ki so tokrat dosegli tudi cilje v Tel Avivu in Jeruzalemu.

Ameriški predsednik Donald Trump je takoj brez zadržkov pohvalil izraelske napade in Iranu ponovno zagrozil z večjo vojaško silo, če ta ne pristane na novo različico jedrskega dogovora. To svojo grožnjo pa je danes zjutraj tudi uresničil, ko so ameriška vojaška letala bombardirala tri jedrska objekta v Iranu. Po drugi strani pa je ruski predsednik Vladimir Putin pozval le k umiritvi razmer in ponudil posredovanje za preprečitev nadaljnje eskalacije nevarnih dogajanj.

Ko sedaj že javno govorimo o vojaških napadih, razvoju jedrskih obratov namenjenih za proizvodnjo atomskega orožja, napadih na prestolnice in odgovorih z povračilnim ognjem, kot, da je to že nekaj vsakdanjega, se moramo malo zaustaviti, se zamisliti in se vprašati – kje je meja? Kdaj priznavanje »pravice do obrambe« preide v cinično upravičevanje nasilja, ki ga nato drago plačujejo navadni ljudje, nikakor pa ne tisti voditelji, ki odločajo?

Vsak zračni napad, vsaka eksplozija, vsaka raketa, ki udari v gosto naseljeno mesto, pomeni izgubljena življenja – ne generalov ali politikov, temveč civilistov, družin, otrokov.  Vojna v zraku povzroča grozo na tleh. In človeštvo, ki je še enkrat ujeto med moč in nemoč. Grozote vojne nimajo politične barve. Smrt ne izbira po veri, narodnosti ali zavezništvu.

Tragedija konflikta med Izraelom in Iranom je del večje zgodbe človeške nezmožnosti, da bi reševali napetosti z dialogom, ne z orožjem. To je zgodba tistega sveta, ki kljub vsemu napredku še vedno verjame, da se problemi rešujejo le z močjo, ne s sočutjem, pravičnostjo in razumevanjem.

Kot družba ne smemo več pristajati na to, da oboroženi spopadi postajajo "neizogibno sredstvo za reševanje svetovnih konfliktov". Čeprav je politika igra interesov, mora biti naša skupna moralna odgovornost, da ne otopimo ob novicah o novih napadih, eksplozijah in mrtvih. In ne storimo ničesar! Lahko se pa vsaj organiziramo v evropske družbene iniciative, ki bodo pritiskale na voditelje in odločevalce, da pričnejo ukrepati.

Vojne niso spektakel, ki se odvijajo nekje daleč od nas in ki ga spremljamo le po medijih – so tragedija, ki jo doživljajo pravi ljudje in narodi . In edina prava zmaga je mir, ki se lahko  jutri dogodi tudi nam.

Na žalost pa Netanyahuju uspeva, da njegov napad na Iran, od danes naprej tudi s podporo ZDA, odvrača pozornost svetovne javnosti od hudodelstev, ki jih izraelska vojska dnevno počne v Gazi. Samo v sredo je bilo ubitih 140 nedolžnih Palestincev. Sedaj kar pred očmi svetovne javnosti, izraelska soldateska, tudi s tanki in brezpilotniki, strelja v sestradane množice, ki čakajo na razdeljevanje hrane.

Grozno in nepojmljivo za 12. stoletje.

 

Zaskrbljeni državljan 1