ZAKAJ SMO TIHO OB TRPLJENJU V GAZI
Zakaj smo tiho ob trpljenju v Gazi
- Razmislek ob izjavi predsednice Pirc Musar -
"V Gazi gledamo genocid. Gledamo ga in
smo tiho."
To seveda niso moje besede. To so besede Nataše Pirc Musar, predsednice
Republike Slovenije ki jih je 21. maja izrekla poslancem Evropskega parlamenta.
To so besede, ki
niso le odmevale po dvorani – sprožile so val burnih odzivov, čustev in
razprav. In prav je tako. Kajti kadar nekdo jasno in glasno pove tisto, kar
mnogi morda le mislijo, a si ne upajo izreči, lahko pride do premika in celo
ukrepanja.
Predsednica je najprej
govorila o Evropi in njeni nadaljnji usodi. Je pa govorila tudi o človeških
življenjih. O več deset tisoč mrtvih, med njimi več tisoč otrok. O ruševinah, o
razseljenih, o izgubi upanja. In o naši tišini.
Njena uporaba
besede "genocid" je naletela na odobravanje in na odpor. Nekateri
pravijo, da je ta izraz pravno opredeljen in da ga ne bi smeli uporabljati,
dokler ga ne potrdi sodišče.
Tako razlago je za dogajanje v Gazi uporabil
tudi predsednik novopečene slovenske politične stranke – Demokrati (v
televizijski oddaji RTV SLO »Politično s Tanjo Gobec«). Pravno gledano to
seveda drži – ali pa to, gospod Logar, pomeni, da moramo ob takih
grozodejstvih molčati, dokler ne bo prepozno? Da do sodbe sodišča ne smemo
obsojati hudodelstev, tako kot to počnete vi, samo da se ne bi zamerili svojemu
bivšemu šefu in morebitnem bodočem koalicijskemu partnerju?
Tudi bivši slovenski predsednik države je bil
podobnega mnenja. V oddaji Intervjuji znanega domobransko nagnjenega novinarja
Jožeta Možine je izjavil: »Jaz tega, kar se dogaja v Gazi, ne bi ocenil za
genocid.« Seveda je pri tem naletel na ostre kritike javnosti in tudi stranke,
katere član še vedno je. Še sin Luka, ki vodi inštitut Gajst mu je po tej izjavi
javno zabrusil, da je padel na izpitu iz mednarodnega prava. Gospod Pahor,
čemu kar naenkrat tako sprenevedanje in absolutno pomanjkanje empatije, do umirajočih
in trpečih? Najboljšo razlago za njegov salto mortale v političnem prepričanju,
ki se zrcali v njegovih izjavah, (med drugim tudi v tisti, da leve vlade ne morejo
prinesti nič novega) je podal predavatelj na FPV dr. Ferfila: »Pahor si išče
mesto v bodoči desni vladi.«
Sta pa Logarjevi in Pahorjevi retorični mahinaciji
služili le enemu cilju – da se bobu ne reče bob, kot je to storila aktualna
predsednica države. Oba sta se ognila poimenovanju dogajanj v Gazi in pogovore
preusmerila na definicijo genocida. Gospoda, prav vseeno je, kako poimenujemo kruto
pobijanje nemočnih civilistov in otrok s strani Netanyahujeve klike (genocid,
zločin proti človeštvu…), dejstvo je, da se to ne bi smelo dogajati in da
tisti, ki to nezamisljivo početje dopuščajo ali celo podpirajo, ne ukrepajo!
Verjetno lahko takoj uganete, na koga mislim.
O njih, ki so po mojem prepričanju enako odgovorni za strahote na drugi strani
Mediteranskega morja, pa kdaj drugič.
Če smo se iz
zgodovine česa naučili, je prav to, da so največje tragedije človeštva postale
možne tudi zato, ker jih je svet nemo opazoval – in molčal.
Predsednica
Pirc Musar je s svojo izjavo pokazala pogum. Ne zato, ker bi podprla eno stran
proti drugi, ampak zato, ker je jasno poudarila, da pobijanje civilistov ne
more biti del pogajalske pozicije, da otroci niso teroristi. In da je
odgovornost vseh nas, da dvignemo glas, kadar je ogrožena človečnost.
Torej ne gre za
to, da bi za dogajanja na Bližnjem vzhodu obsojali le eno stran oz. narod ali državo.
Gre za načelo: Kadar umirajo nedolžni,
mora svet reagirati. In kadar ne reagira, so potrebni ljudje, kot je slovenska
predsednica, ki nas na to spomnijo. Pa naj gre za genocid ali ne.
Zato močno podpiram
njen poziv. Zato tudi močno upam, da bo njen pogum navdihnil tudi tiste
voditelje, ki lahko ukrepajo ne da bi čakali na pravno potrditev trpljenja
palestinskega naroda (po vzoru Logarja in Pahorja) ampak, da ga bodo skušali
preprečiti takoj sedaj, ko se odvija pred našim očem.
Zaskrbljeni državljan 1
Komentarji
Objavite komentar