5 ODSTOTKOV BDP

 

5 ODSTOTKOV BDP

                                                                          Vir: Reporter

 

»Skrajno neprimerno je, da to vprašanje postaja del predvolilne igre, saj gre za izjemno resne zadeve za našo državo, ki presega strankarske interese in ima lahko močne mednarodne ter tudi domače politične in druge posledice,« dekan Pravne fakultete in bivši predsednik vlade dr. Miro Cerar.

Pa še prav ima!

In za kaj pravzaprav gre?

Gre za politično prerekanje po soglasju premierja Goloba na vrhu NATA 25. junija o povečevanju obrambnih izdatkov do 5 odstotkov družbenega bruto produkta. Golob je kritikam, da je to storil na svojo roko odgovoril, da je le sledil sklepu vlade. Koalicijski partnerji pa trdijo, da je sprejel omenjeno odločitev brez njihovega izrecnega soglasja (očitni ministri Levice in SD ne berejo vladnih gradiv), pa tudi brez ustrezne ustavne procedure. Nekateri ustavni pravniki namreč menijo, da o tako pomembnih vprašanjih ne bi smela odločati le vlada, ampak državni zbor.

Sledila je burna razprava v državnem zboru po kateri je bila izglasovana pobuda Levice o nujnosti posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov. Levici so se tokrat pridružili poslanci koalicijske partnerice SD, začuda pa  tudi poslanci opozicijskih NSi in SDS*.

Slednji sta nenačelno (le da bi rušili enotnost koalicije in Goloba) sploh prvič podprli nek predlog, ki ga je v parlamentu podala Levica! Proti referendumu so bili vsi poslanci največje vladne stranke Gibanje Svoboda, ki pa so bili preglasovani. Po političnem porazu je užaljeni Golob kar na družbenih omrežjih napovedal posvetovalni referendum o članstvu v Natu.

Tako je vprašanje povečanih izdatkov za oboroževanja kar čez noč postalo primarna tema obračunavanja med strankami. Tako resno vprašanje, ki se tiče vseh nas in našega bodočega blagostanja, pa daleč presega strankarske interese. Zato so take strankarske igrice v borbi za oblast skrajno neprimerne in škodljive za vse, ne glede na strankarsko pripadnost. Upam, da bo Golob to uvidel čimprej. Pri najmočnejši opozicijski stranki, pa smo že navajeni, da deluje le v korist svojih interesov in misli le na svoje privržence, vse druge pa izključuje. Tokratni namen njihovega glasovanja je bil namenjen slabitvi koalicije in rušenju aktualne vlade.

Golobov pristanek na Trumpov diktat pa nam da predvsem misliti, v kolikšni meri bomo še naprej nasedali ameriško-evropski histeriji po oboroževanju, ki naj bi bila edina prava pot za zagotovitev naše varnosti v prihodnje. Kaj pa, če za ameriške apetite 5 odstotkov DBP za oboroževanje kar naenkrat ne bo dovolj?

Ali se v Evropi še vedno ne zavedamo dovolj, da je vprašanje koliko sredstev bomo v naslednjih letih namenjali za oboroževanje,  usodno povezano z našim bodočim blagostanjem in razvojem? Očitno še ne!

Trump, Rutte, Von der Leyen in nekateri evropski voditelji nas strašijo, da se s sedanjim vojaškim arzenalom nismo sposobni ustrezno braniti pred neposredno Rusko in posredno Kitajsko grožnjo.

Kakšna neumnost! Le kdo jim verjame, da bi se Rusija upala napasti katero od svojih evropskih sosed, članic NATA? Samo najbolj naivni in nevedni lahko verjamejo tej lažnivi in zavajajoči pravljici. Na žalost pa je teh v Evropi in tudi v Slovenji še vedno preveč. Veliko pa je tudi takih, ki si z ameriškim vazalstvom nadejajo politične koristi, ki bi jim pomagala na oblast.

Zgodovinsko gledano Rusija ni nikoli napadla Evrope. Ravno obratno, spomnimo se samo Napoleonovega in Hitlerjevega vojaškega osvajalskega pohoda na vzhod.

Poleg tega smo se na ukrajinskem bojišču prepričali o vojaški moči ruske armade, ki že več kot tri leta ne more poraziti vojaško znatno šibkejše države.

Neposredno »ogroženi« nismo bili do trenutka, ko smo s prihodom Trumpa na oblast v ZDA, dokončno podlegli njegovi agresivni politiki ter ameriškim vojaškim in strateškim interesom. Ameriška vojaška industrija lahko kuje velike dobičke le, če po svetu neti konflikte v katerih »je nato dolžna posredovati v bran demokracije in zahodnih vrednot«. Če je to v Evropi ali njeni bližini toliko bolje (Ukrajina, Bližnji vzhod), ker ob tem šibi in si še bolj podreja »svojega tradicionalnega transatlantskega zaveznika«.

Paradigma, da si z oboroževanjem zagotavljamo varnost in mir je povsem zgrešena. Oborožuješ se za vojno in ne za mirno reševanje konfliktov niti ne za odvračanje potencialne ogroženosti. Če bomo dokončno pristali na vrtoglavo povečevanje stroškov za oboroževanje, se nam ne piše nič dobrega, še posebej pa si s tem ne bomo zagotovili mir in razvoj. S to zgrešeno usmeritvijo strateški poraz doživlja Evropa in mi z njo.

Kdaj bo prišla streznitev? Zaenkrat jo še ne vidim na obzorju.

 

Zaskrbljeni državljan 1

 

* Se je pa vodja največje opozicijske stranke, sicer goreč podpornik NATA in oboroževanja, zbal, da bo nenačelno glasovanje njegovih poslancev napačno razumljeno pri njegovih kolegih vojaških kšeftarjih v tujini. Zato je nemudoma, v njemu značilni angleščini, twitnil (po novem xnil)  »Don't worry, we won't live Nato« - kar v angleščini pomeni: »Ne skrbite, ne bomo živeli NATO«?! S tem nesmiselnim sporočilom je očitno še bolj zmedel svoje kompanjone. Njegove sledilce pa je prav gotovo njegovo poznavanje angleškega jezika, kot že mnogokrat prej, dodobra nasmejalo. Pokazal je, da je še vedno tisti stari Maršal Twito.

                                                              Vir: Dnevnik