MINISTER RUMPEL PRIHAJA ... 2.
MINISTER RUMPEL PRIHAJA ... 2.
II. POGLAVJE Priprave na obisk
Tokrat minister
prihaja na mednarodni forum v sosednjo kneževino, v kateri sem akreditiran kot
predstavnik naše države. Prišel naj bi v popoldanskem času dneva pred forumom
in odšel naslednji dan proti večeru. Tokrat bom v polni meri odgovoren za
organizacijo njegovega obiska. To seveda pomeni, da se ministru ne bom mogel
izogniti. Še več, ves čas njegovega bivanja ga bom moral spremljati oz. po
njegovem dojemanju moje vloge, kot uradnega predstavnika države, bom prav jaz v
času njegovega obiska njegov prvi sluga. Ostale sluge, ki ga ubogajo na pogled,
bo minister Rumpel, pripeljal s seboj. Ti so običajno mali kloni svojega šefa,
ki pričakujejo, da so enako servisirani kot minister. Po vzoru, ki jim ga daje
njihov šef, so prepričani, da mora predstavnik države, ki je v tujini, skrbeti
tudi za njih. Nekateri med njimi, predvsem člani ministrovega kabineta, se po
navadi obnašajo kot turisti, ki so prišli na od države jim plačane počitnice. Zato
so tudi običajno vsebinsko slabo pripravljeni na obisk.
Poleg rednega
mesečna dohodka, si za bivanje v tujini, tako kot minister, izplačajo še dnevnice,
četudi jim na uradnih obiskih vse stroške krije gostitelj. (Po zakonu bi si v
takem primeru lahko izplačali le 10 odstotkov dnevnic.) Očitno minister meni,
da zanj zakoni ne veljajo. Njegovi dvorjani, pa verno sledijo njegovem vzoru.
V spremstvu
ministra so včasih tudi izjeme, ki vestno opravljajo svoje delo. Upal sem, da
bom tokrat le imel to srečo in da bo minister pripeljal s seboj nekoga, ki mi
bo v pomoč. Zavedal sem se tudi, da bom za vse morebitne napake, ki bi se
pripetile na obisku, osebno odgovoren.
Še več, minister
bo morda tudi sumil, da sem jih povzročil namenoma, s ciljem, da bi mu škodoval,
ker ne pripadan vladajoči stranki, v katero je prestopil tik pred volitvami. Od
tedaj se je čudežno iz ostrega kritika spremenil v velikega zagovornika svoje
nove stranke.
Nedavno je namreč v
enem izmed njegovih »pisnih razmišljanj«, javno potožil, da »Ti, ki niso
"naši" komajda čakajo, da kaj ušpičijo in ponagajajo nam
predstavnikom države, s tem pa pravzaprav najbolj škodujejo državi in
državljanom. Lahko bi jim rekli, da so izdajalci.» Svoja česta »razmišljanja«
po navadi objavlja na spletni strani ministrstva ali v kolumni v časniku, ki ga
nadzira vlada. V njih se običajno potrudi, da so napisana tako, da so po godu
njegovemu novemu šefu, predsedniku vlade. Minister je do sedaj namreč zamenjal
skoraj vse pomembnejše politične stranke državi. Zato je zadnji prestop k
vladajoči stranki verjetno tudi poslednji. Še enega si namreč ne bo mogel
privoščiti, ker ga po vsej verjetnosti stranke iz katerih je izstopil, ne bodo
želele nazaj. Zato mora biti sedaj toliko bolj poslušen in predan predsedniku
svoje nove stranke.
Pomislim, da mi
nekateri kolegi, ki prestavljajo našo državo po svetu, kar malo privoščijo
ministrov obisk. Posebej tisti, ki imajo smolo, da mu morajo pogosteje
organizirati obiske in na njih nato dosledno zadovoljevati njegove potrebe. »Naj
ga tokrat še on malo prenaša«, si mislijo. To misel mi je potrdil tudi nedavni klic
mojega kolega iz ene izmed evropskih metropol, ki mi je po obisku ministra v
njegovi državi dejal »Kaj se pritožuješ, mi ga imamo vsak mesec nekajkrat, pa
ga imej enkrat tudi ti«.
Nekaj dni pred
obiskom, me po prihodu na veleposlaništvo, tajnica pričaka z novo nadvse »prijetno«
novico. Iz kabineta ministra so ji pravkar sporočili, da se je cenjena soproga
ministra odločila, da ga bo spremljala na obisku. Seveda se pri tem ne ozira na
to, da ni bila povabljena, niti da je do pričetka obiska ostalo le še nekaj
dni. Vendar, če si gospa ministrova kaj zaželi, se mora to brez ugovorov
izvesti. »Kaj sem hudega storil, da sem še dodatno kaznovan«, pomislim. Toda
smiljenje samemu sebi in tarnanje je odveč. Volja ministra je zakon, enako ali
še bolj namreč velja za voljo gospe ministrove. Sedaj mi ne preostane nič
drugega, kot da uporabim vse svoje znanje in dolgoletne diplomatske izkušnje
ter prepričam organizatorje, da je samoumevno in v diplomatski praksi običajno,
da pomeni vabilo ministru tudi vabilo njegovi soprogi.
Na moje veliko
olajšanje so prijazni organizatorji to samopovabilo sprejeli zelo razumevajoče.
Celo opravičevati so se pričeli, ker na to niso že sami pomislili. »Gospa je
seveda zelo dobrodošla«, so mi sporočili po začetnem presenečenju. Ugodili so
tudi moji prošnji, da pripravijo poseben damski program zanjo. Seveda se s tem
moje težave še zdaleč niso končale. Slutil sem, da se šele pričenjajo. In nisem
se motil.
Gospa ministrova gospa
je namreč precej nepredvidljiva. Vse je odvisno od njenega trenutnega
razpoloženja, ki se lahko hipoma spremeni, še toliko bolj, ker je gospa krhkega
zdravja in se večkrat ne počuti najbolje. Znana je tudi po prefinjenem občutku,
da takoj zazna, če je kaj narobe ali pa se ji le zazdi, da bi znalo biti
narobe. Svoje zaznanje nato nemudoma prenese ministru na tak način, da minister
vzroji in se znese na prisotne, ne da bi karkoli preveril.
Se nadaljuje...
Zaskrbljeni
državljan 1
Komentarji
Objavite komentar