MINISTER RUMPEL PRIHAJA …13

 

MINISTER RUMPEL PRIHAJA …13


                                               Vir: Karikaturist Aleš Pučnik
 

 

      II.             POGLAVJE   Naslednji in največji šok

 

»Uh, moram se malo oddahniti od te naporne večerje in blamaže pred gostitelji«, sem utrujeno dejal soprogi, ko sva po večerji sedla v enega izmed salonov. Zahvalila sva se natakarju, ki nama je želel ponuditi pijačo. Tako hrane kot pijače sva imela za tisti večer več kot dovolj. Jaz pa tudi ministra Rumpla. 

Ko sva že hotela oditi, je prišel šef kabineta. »Jaz grem v sobo. Vidva se pa prav gotovo imata še kaj za dogovoriti pred jutrišnjim programom«, je dejala soproga in šla. »Gospod veleposlanik ali želite pogledati ministrov govor, ki smo mu ga pripravili za jutrišnji nastop«, je tokrat precej vljudno dejal šef kabineta. Odrevenel sem, »kakšen govor?« sem zajecljal. »No... govor, ki ga bo imel na jutrišnjem forumu«, je odgovoril z začudenim glasom kot, da jaz ne bi vedel o čem govori. »Pa saj vendar poznate ministrov jutrišnji program?«, je že nekoliko zajedljivo vprašal in me drzno pogledal. »Kako, da ne veste, da ima jutri na forumu minister govor«. V njegovem glasu sem začutil ogorčenje nad dejstvom, da kot veleposlanik ne poznam ministrovega programa. »Ne, ne bo govoril,« sem sedaj, že kar v strahu, dejal, »nastopil bo v skupini razpravljavcev, torej na panelu, na katerem bodo razpravljali o mednarodnih finančnih zadevah«. »Ne, minister bo imel govor«, je odločno odgovoril šef kabineta, »tako je zapisano v programu«. »Gospod šef kabineta!«, sem tedaj že skorajda jezno odgovoril, »Prvotni program v katerem je bil predviden govor so organizatorji že pred časom spremenili. Od tega je že nekaj mesecev. Udeleženci foruma ne bodo imeli govorov ampak bodo razpravljali v panelih, torej v skupinah. Naš minister naj bi nastopil v prvi skupini, jutri zjutraj«. 

Šef kabineta me je nekaj časa zabodeno gledal, »zakaj pa niste tega javili«, je končno nestrpno izdavil. »Ne samo, da sem vas jaz o spremembi obvestil takoj, tudi organizator vam je poslal novi program, ki ste ga nato vi vključili v ministrove papirje. Ta novi program je tudi sestavni del gradiva, ki ste ga izdelali na ministrstvu. Nate, tule je!» sem mu program ogorčeno pomolil pod nos, «Kot vidim, imate v roki vi enakega!«. Šef kabineta je vidno osupel in zmeden ogledoval papirje, kot da jih vidi prvič, »ne to ni mogoče, minister naj bi imel govor«, je pričel precej manj samozavestno jecljati. Živčno je listal po papirjih in opomnikih, ki jih je imel v rokah. Seveda je v njih našel le nov program in teze, ki jih je organizator pripravil za razpravo v panelni skupini. »Ali ste se sedaj prepričali, da ni nobenega govora«, sem dejal. Ob tem nisem mogel skrivati slabe volje, ki se me je polaščala kot vihar. 

»Kako delajo na ministrstvu in še posebej v kabinetu ministra, če niti ne pogledajo programa in ne vedo kaj bo minister na obisku počel?« sem pomislil. »Kaj tako površnega in neprofesionalnega še nisem doživel!« »To je prava polomija in kaj bomo sedaj?« sem nato dejal začudenemu šefu kabineta. Ob tem sem občutil naraščajočo slabost v želodcu. »Se bomo že znašli. S predstavnico za tisk bova predelala govor v teze za obravnavo na panelu«, je malomarno odgovoril. Saj se  moramo pogosto znajti, na tak ali drugačen način, ker je kot veste minister precej nepredvidljiv.« No, tega dejstva sem se tudi sam dobro zavedal. »Kako pa boste to spremembo obrazložili ministru«, sem ga vprašal vidno razburjen in nejevoljen. Šef kabineta se je popraskal po glavi, »no ja, bom že jaz uredil z njim«. »Upam, da ne bo "znorel", sem mu odvrnil. »Oh, to smo pa pri njemu že navajeni«, je odgovoril. »Pogosto "znori" že za veliko manjše zadeve«.

Ostal sem brez besed. Ali je kaj takega sploh mogoče? Minister niti ne ve, kakšen naj bi bil njegov nastop na dogodku zaradi katerega je prispel v to majhno državico. Očitno se ni prav nič pripravljal na razpravo na forumu, tako kot se ni pripravil na uradne pogovore s svojo gostiteljico. »Ali bo zopet improviziral,« sem pomislil, kaj bolj neresnega in neodgovornega še nisem doživel. Skorajda tresel sem se od skrbi in bojazni, kaj se bo dogodilo naslednji dan. 

 

Se nadaljuje …

 

 

Zaskrbljeni državljan 1

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

»ZA DOM SPREMNI«

Slika
  »ZA DOM SPREMNI«                                                             Vir:Facebook   Prvo soboto v tem mesecu (pa tudi že kar nekaj časa pred tem), je v naši južni sosedi vladalo obsedno sanje. Vse je bilo v znamenju »zgodovinskega dogodka v lipi naši«, v znamenju koncerta priljubljenega domačega pevca Marka Perkovića – Thompsona. Glasbenik velja za zelo kontroverznega showmena, katerega sporočila so predvsem ideološka in politična. S poveličevanjem skrajnega nacionalizma, sovraštva do drugih in šovinizma, že nekaj časa na svoje nastope privablja številne hrvaške »ljubitelje domovine«, bolje rečeno – desničarske nacionaliste. Oboževalce ima tudi na tujem, še posebej v Sloveniji. Obvezni del njegovih nastopov je ustaški pozdrav. Njegove pesmi so polne ljubezni in zvestobe »preljubi domovini«, za katero se je pripr...
Preberite več

PIRC MUSAR vs GOLOB

Slika
                                  PIRC MUSAR vs GOLOB                                              Vir: Slovenske novice Kar navadili smo se že, da politično sobivanje sedanjih nosilcev najvišjih političnih funkcij v državi motijo pogosta nesoglasja, pa tudi zamere. Še več, odnose med predsednikom vlade Robertom Golobom in predsednico republike Natašo Pirc Musar na žalost občasno zaznamujejo celo odprti konflikti. Napeto ozračje med Gregorčičevo in Prešernovo pa predvsem škodi mednarodnim odnosom Slovenije.   Konfliktna kohabitacija med njima še bolj preseneča, ker sta oba omenjena nosilca oblasti leve politične provenience. Očitno pa sta ega enega in drugega premočna, da bi premostila ovire in nesoglasja s katerim se srečujeta.   Zadnji večji spor je v javnost prišel pote...
Preberite več

SLOVENSKA KATOLIŠKA CERKEV

Slika
   SLOVENSKA KATOLIŠKA CERKEV                                       Bazilika Marije Pomagaj, Brezje   Vir: Wikipedija Rimsko katoliška cerkev, ima kot strogo hierarhična in dobro organizirana dvatisočletna združba, veliko bolj ambiciozne cilje in interese, kot ji narekuje njeno versko poslanstvo. Če pogledamo v zgodovino njene slovenske izpostave, lahko ugotovimo, da je slovenska cerkev nenehno posegala v politično in obče življenje vseh Slovencev, ne samo njenih vernikov. Dejstvo je, da ni želela opravljati le svoje osnovne dejavnosti, kot ji zapoveduje evangelij, ampak je stremela predvsem za čim večjim vplivom, oblastjo, bogastvom in nadvlado nad drugimi. Za zadovoljevanje svojih ambicij si je poleg vernikov, ki so verovali njenim dogmam, nenehno iskala politične zaveznike in podpornike, ki bi ji zagotavljali moč in nadvlado nad drugimi. Tako ni bilo slučajno, da...
Preberite več