ŠUTARJEV ZAKON
Najprej bi se želel opravičiti obiskovalcem mojega bloga, ki
so čakali nadaljevanje tragikomične nadaljevanke o novih prigodah ministra
Rumpla. Toda zaradi nedavnega tragičnega dogodka v Novem mestu sem moral o tem in
o stanju v naši državi napisati svoje mnenje.
ŠUTARJEV ZAKON
Vir: DW Hrvaška
Očitno živimo v državi, v kateri se mora dogoditi nekaj
tragičnega, da se oblast zbudi in se odzove. Tokrat je bil potreben uboj novomeškega
občana slovenske narodnosti, da je aktualna oblast prisluhnila dolgoletnim
pozivom Dolenjcev o nerešenem romskem vprašanju v jugovzhodni Sloveniji in
pričela ukrepati.
Od osamosvojitve dalje se je naša država, ne glede na to kdo
je bil na oblasti, do romske skupnosti obnašala, kot da so nekakšen tujek v
naši družbi. Obravnavala jih je kot nekakšne »Indijance«, ki smo jim v ustavi leta
1991, ko se je rojevala Slovenija, milostno podelili poseben status. Tega pa do
danes ni dosledno uresničevala. To seveda velja za vse dosedanje slovenske vlade.
Vendar slovenski Romi ne živijo v rezervatih kot ameriški Indijanci,
kjer so izolirani od ostalih državljanov in kjer imajo posebne pravice. Kljub
temu jih večina živi ločeno od večinskega prebivalstva, v romskih naseljih. Nekatera
so se skozi desetletja razvila v običajna naselja s komunalno infrastrukturo.
Romi v njih so se primerno integrirali v družbo, hodijo v službe, njihovi
otroci pa obiskujejo šolo.
Drugi, ki so v manjšini in živijo v nekaterih naseljih na
Dolenjskem, Beli krajini in Kočevskem, niso zmogli spremeniti svojega načina
življenja in so sčasoma postali breme za okolico in družbo v celoti. V njihovih
naseljih vlada kaos in pravica močnejšega. Živijo v nemogočih higienskih
razmerah. Nimajo pitne vode, so brez kanalizacije, večina električne napeljave
je zgrajena na črno, njihovi otroci večinoma ne hodijo v vrtce in šole. Njihovi
»šefi« pa so odkrili poseben poslovni model - ne plačujejo davkov, zlorabljajo državni
sistem socialne oskrbe, ko skrbijo za čim številnejše potomstvo, ki jim omogoča
visoke zneske socialne podpore in otroške dodatke. Ženske, med drugim celo
mlajše mladoletnice, pa so v tej moško šovinistični »ureditvi« ponižane v
spolni objekt za rojevanje otrok. Ob tem ti prestopniki ne priznavajo državnih
organov, niti policije. Zato so se nekateri v lovu za zaslužkom usmerili v tatvine,
rope in preprodajanje orožja. Poslužujejo se tudi nasilja, ki ga čutijo njihovi
sokrajani in tudi neromsko prebivalstvo.
Za tako stanje, ko se omenjeni člani romske skupnosti ne
držijo zakonov in s svojimi nezakonitimi in kriminalnimi dejanji ogrožajo
življenje vseh ostalih prebivalcev, je več krivcev. V prvi vrsti država
(policija, pravosodje, socialna politika). Svoj del odgovornosti nosijo tudi
lokalni organi, predvsem lokalna policija, ki je po pričevanju nekaterih
domačinov skorumpirana, nekateri policisti pa se bojijo romskega maščevanja. Zato
policija ne ukrepa ustrezno. Prestopniki pa niso kaznovani in ponavljajo svoja
dejanja.
Več kot trideset let ignorance in zatiskanja oči s strani
države je moral prekiniti tragični dogodek v Novem mestu. S tem je tudi pokazal
kakšna država smo. Do nedavnega liberalni premier je, vidno prizadet in jezen,
v nagovoru množici protestnikov v Novemu mestu priznal, da so v odnosu do
romske skupnosti državne inštitucije odpovedale na vsej črti ter obljubil
stroge represivne ukrepe in dosledno kaznovanje vseh kršilcev zakonov.
Bil je prisiljen zagristi v to kislo jabolko in si naložiti
breme vseh njegovih predhodnikov – Peterleta, Drnovška, Ropa, Pahorja,
Bratuškove, Šarca, Cerarja in Janše. Zato je vlada na Dolenjsko nemudoma
poslala dodatne policijske enote. Želi celo vključiti pomoč vojske. Po hitrem
postopku je tudi sprejela t.i. Šutarjev zakon, ki naj bi ponujal paleto rešitev
za krepitev varnosti po vsej državi.
Ali je to prava pot, bo pokazala prihodnost. Ali ne bi bilo
dovolj, da se odslej bolj dosledno uporablja veljavna zakonodaja, ki nudi
represivnim organov dovolj orodij za ukrepanje in izboljšanje varnostnega
stanja v državi, tudi na trenutno ogroženih območjih? Mislim, da! Novo uzakonjene
pristojnosti represivnim organom se nam lahko maščujejo, še posebej, če bo po
naslednjih volitvah prišlo do spremembe oblasti.
Takšno represivno ukrepanje bi bolj prisodil desni opoziciji.
Njen vodja se kljub 10-letnemu vodenju oblasti ne čuti krivega za zatiskanje
oči pred ureditvijo t. i. romskega vprašanja in za sedanje alarmantno stanje v družbi. Zaradi
volilnih potreb krivi aktualno vlado in premiera Goloba osebno. Še več, napoveduje
proteste proti vladi!?
Kam vse to pelje….
Zaskrbljeni državljan 1

Komentarji
Objavite komentar