PIRC MUSAR vs GOLOB
PIRC
MUSAR vs GOLOB
Z jutrišnjim dnem (22.12.) bo pričelo že četrto leto, odkar
imamo prvo predsednico države. Izvoljena je bila šele v drugem krogu, ko je
tesno, v odstotkih: 54 proti 46, premagala Anžeta Logarja, (»samooklicanega neodvisnega«,
dejansko pa skritega kandidata zimzelenega vodje slovenske politične desnice
Janeza Janše). Logar je namreč uspel s svojimi »spravnimi« in vsebinsko
praznimi stališči zavesti veliko število volivcev. Tudi precej tistih, ki
njegovega šefa ne bi nikoli volili.
Zmagovalkine predvolilne napovedi pa so nam dajale upanje,
da bo povsem drugačna od njenega cagavega predhodnika (ki trenutno prodaja
pidžame po spletu), ki se nikakor ni želel opredeljevati do dogajanj v
Sloveniji. Niti ni želel biti moralna avtoriteta, ki mu jo je omogočala
neposredna izvolitev s strani volivcev.
Čeprav novoizvoljeno predsednico nismo dobro poznali, smo
jo vseeno volili in, čeprav tesno, tudi izvolili.
Kmalu po prihodu v predsedniško palačo, je pokazala
aktualnemu premierju, da z njo ne bo šale. Še več, napovedala mu je politično
vojno, ko je za svojo svetovalko vzela bivšo notranjo ministrico, ki jo je pred
tem predsednik vlade odstavil.
Od tedaj smo
se že kar navadili, da politično sobivanje aktualnih dveh nosilcev najvišjih
političnih funkcij v državi motijo pogosta nesoglasja, pa tudi zamere. Še več,
odnose med predsednikom vlade Robertom Golobom in predsednico republike Natašo
Pirc Musar na žalost občasno zaznamujejo celo odprti konflikti. Napeto ozračje
med Gregorčičevo in Prešernovo pa močno škodi neoviranemu delovanju države in
tudi mednarodnim odnosom Slovenije.
Konfliktna
kohabitacija med njima še bolj preseneča, ker sta oba omenjena najvišja nosilca
oblasti leve politične provenience. Očitno pa sta ega enega in drugega prevelika,
da bi premostila ovire in nesoglasja, ki jima ju prinaša aktualno politično
dogajanje pri nas.
Zaradi njune »vojne«
Slovenija že dalj časa nima novega guvernerja Narodne banke, ne novega
predsednika KPK pa tudi ne novega varuha človekovih pravic. Ne moreta se niti dogovoriti
o dveh kandidatih, ki bi nadomestila ustavna sodnika, ki jima je potekel mandat.
Tudi na področju
mednarodnih odnosov ponavljata isto zgodbo.
Predsednica je prav kmalu, ko je nastopila svojo
funkcijo, presegla svoja pooblastila, ko je na lastno pest, ne da bi se
predhodno uskladila s premierjem, v Slovenijo povabila kitajskega predsednika.*
Sedaj smo priča sagi o imenovanju novih
veleposlanikov. Predsednica je pred dnevi javno izrazila svoje zadržke glede
nekaterih kandidatov. Po ustavi je izključna pristojnost vlade, da izvede celotno
proceduro za njihovo imenovanje - od izbora kandidatov, njihovega strokovnega
preverjanja, njihovega imenovanja na seji vlade in njihovega zagovora pred
parlamentarno komisijo Državnega zbora. Predsednica nato le podpiše akreditivna
pisma, ki pooblaščajo veleposlanika, da lahko uradno zastopa našo državo v
državi sprejemnici. Druge pristojnosti predsednik države po ustavi nima. Smo pa
bili že dvakrat priča, da predsednik ni želel podpisati akreditivnih pisem.
Zato s polnimi pooblastili dva kandidata nista mogla zastopati naše države v
tujini.**
Lahko se le vprašamo, kako prihaja do nenehnih
trenj med njima, četudi sta se ob nastopu funkcij Golob in Pirc Musarjeva
dogovorila, da se bosta mesečno srečevala in svojo dejavnost, še posebej na
mednarodnem področju, usklajevala na rednih sestankih. Ta dogovor je bil zaradi
medsebojnih zamer kaj kmalu prekinjen. Opravičila, da se sestanka zaradi
delovnih obveznosti ne utegne udeležiti, pa so v glavnem prihajala iz kabineta
predsednika vlade.
Sta pa oba večkrat zanikala, da bi njun - milo
rečeno - neusklajen odnos vplival na podobo naše države v svetu. »Predsednica
republike si prizadeva za čim boljše sodelovanje s predsednikom vlade, njena
vrata so za pogovore vedno odprta,« so po enemu od redkih sestankov objavili na
spletni strani urada predsednice republike. Dosedanja praksa tega ne potrjuje. Ali
jima lahko verjamemo, da bo odslej drugače? Jaz jim ne!
Zaskrbljeni državljan 1
*Pravno-formalno sicer drži, da ima
predsednica republike pravico, da vabi najvišje tuje državnike na obisk v
Slovenijo, vendar mora predhodno svoje vabilo usklajevati. (Še posebej, ko je
šlo pri vabilu kitajskemu predsedniku, za prvega moža neke velesile.) V
kontekstu enotne zunanje politike in ugleda Slovenije v tujini je za
pričakovati, da predsednica države svoje načrtovane obiske in obiske šefov
tujih držav pri nas predhodno uskladi s ključnimi zunanjepolitičnimi akterji v
Sloveniji - torej s predsednikom vlade, državnim zborom in ministrstvom za
zunanje in evropske zadeve. To pa seveda ne pomeni, da bi morala osebno
usklajevati svojo mednarodno dejavnost. Usklajevanje lahko poteka tudi na ravni
svetovalcev za zunanjo politiko ali obeh kabinetov. Očitno pa tudi med njimi ni pravega sodelovanja.
**Dva kandidata, ki jima tedanja predsednika
nista podpisala akreditivnih pisem sta bila Marcel Koprol (Milan Kučan) in
Dimitrij Rupel (Danilo Turk).
Komentarji
Objavite komentar