TRUMPOVA VENEZUELSKA NAFTA

 

TRUMPOVA VENEZUELSKA NAFTA

 

                                                                         Vir: Žurnal24

Glede na enoletne izkušnje Trumpovih »podvigov po svetu«, nas sobotna novica, da si je drznil z ameriškimi vojaškimi specialci posredovati v Venezueli in ugrabiti njihovega predsednika s soprogo, ni kaj dosti presenetila. Pravzaprav nas je Trumpova administracija že dalj časa opozarjala, da načrtuje napad na Venezuelo, ker je našla »tehtne razloge«, ki jo silijo v oboroženo akcijo.

Predsednika Nicolasa Maduro je razglašala za samodržca, ki se je po predsedniških volitvah maja 2024, nelegalno dokopal do oblasti. Ker njegova oblast ni ustrezala ameriškim interesom, je Trumpova administracija razglašala, da so bile volitve prilagojene in zato neregularne.  Maduro pa je obtoževala, da trguje z mamili, da vodi narko kartel in preprodaja drogo, tudi v ZDA. Zato je bilo za pričakovati, da bo Trump prej ali slej »prisiljen ustrezno ukrepati«.

Presenetilo pa nas je, da je bila ameriška vojska v Venezueli tako izjemno učinkovita in da je brez izgub zajela venezuelskega predsednika in ga skupaj z ženo pripeljala v ZDA. Izgube na venezuelski strani pa Trumpa seveda prav nič niso zanimale. Očitno je tudi, da so take vrste vojaške akcije danes zmožne izpeljati le ameriške oborožene sile v sodelovanju z njihovimi tajnimi službami.

Vsakemu nepristranskemu opazovalcu je seveda nesporno, da so tokrat ZDA grobo kršile mednarodno pravo. Njihove tovrstne kršitve sicer niso nov pojav, saj so se, vojaške intervencije ZDA v Latinski Ameriki v preteklosti zgodile že večkrat.

Oboroženi napad na predsednika tuje države pa ni le poseganje v notranje zadeve te države, je tudi kršenje njene suverenosti in teritorialne integritete. Intervencija pomeni tudi potrditev domneve, da bo Trump sedaj poskušal na vso silo obnoviti nekdanjo ameriško prevlado in vpliv na zahodni polobli.

Možnost intervencije je bila nakazana že z objavo nove ameriške strategije nacionalne varnosti, ki jo je pripravila Trumpova administracija in je bila sprejeta novembra 2025. S to strategijo so ZDA razglasile novo obdobje Monroejeve doktrine, ki najavlja kontrolo Amerike (Severne in Južne) s strani ZDA. Aktivnosti ZDA v Karibskem morju so tej doktrini dodajale še vojaško moč.

Način izvedbe tega vojaškega posredovanja pa je bil v tem primeru problematičen tudi s stališča ameriškega ustavnega prava, saj predsednik ni imel odobritve Kongresa ZDA.

Odzivi mednarodne skupnosti na dogajanje so bili dokaj pričakovani, odziv Evropske unije pa milo rečeno anemičen.

Seveda pa danes mednarodna skupnost, brez soglasja velikih sil, nima učinkovitih vzvodov za preprečitev tovrstnih dejanj,  tega preprosto ni.

Čeprav ameriškega vojaškega posredovanja v drugi državi ne moremo povsem primerjati z ruskim napadom na Ukrajino, pa gre vseeno pri obeh za napad na drugo suvereno državo in flagrantno kršenje do sedaj veljavnega mednarodnega prava.

Že 5.decembra lani, ko se je vedelo, da se napad pripravlja, je na zahtevo Venezuele potekalo zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Poleg izražanja mnenj članic VS o intervenciji, se ni zgodilo nič. Če ne bi šlo za velesilo (enako kot je bilo v ruskem primeru), bi prav gotovo VS reagiral in obsodil obe omenjeni agresiji. Po vsej verjetnosti bi sprejel tudi ustrezne ukrepe za sankcioniranje agresorjev. Tako pa se ni zgodilo nič.

Brez odločitve VS, OZN ne morejo ukrepati. Na Generalni skupščini, ki bo sledila, pa se lahko vse države članice opredelijo do ameriškega vojaškega posega. Pokazalo se bo tudi, katere države so pripravljene dati iniciativo, da se ga obsodi s sprejemom resolucije OZN in kako bodo članice glasovale.

Sedaj se postavljata tudi vprašanji, ali bi lahko ameriška vojaška akcija vodila v eskalacijo razmer v Latinski Ameriki in ali bi lahko spodbudila nekatere države, predvsem velesile, k bolj agresivnemu ravnanju v svojih interesnih conah? Mislim, da sta obe ti možnosti zelo verjetni. Velika verjetnost je tudi, da si bodo, po razpadu dosedanje mednarodne ureditve, velike sile, na račun manjših in šibkejših držav, pričele dogovarjati o vzpostavi lastnih interesnih sfer.

ZDA pa si že od začetka Trumpovega mandata, na nasilni način, uresničujejo svojo interesno območje.

In še o pravih vzrokih ameriške agresije na suvereno državo - Venezuelo: Venezuela ni običajna država. Je država z največjimi zalogami nafte na svetu. Kot taka, je že od nekdaj tarča ameriške naftne industrije. Maduro pa je bil ves čas svoje vladavine trn v njeni peti. Zato ga je bilo potrebno »pospraviti«. Ko je prišel na oblast Trump, so ZDA dobile človeka, ki ni imel predsodkov, da to to zadevo »uredi«. Moramo se zavedati, da je Trump produkt »svobodne demokratične Amerike« in kot tak v prvi vrsti neusmiljeni in nemoralni »biznisman«, ki ga vodijo le lastni poslovni interesi. Tokrat tudi interesi ameriških naftnih družb. Bilo je le vprašanje časa, kdaj bo v njegovi agendi urejevanja sveta na ameriški način, ameriški naftni industriji odprl vrata do venezuelskih naftnih rezerv.

Trumpov mandat traja še tri leta. Kaj še vse sledi…

 

Zaskrbljeni državljan 1