EVROPA, KAM SEDAJ?

                                              EVROPA, KAM SEDAJ? (1)




                                     Vir: Wikimedia Commons                       

 

Očitno so se končno tudi največji evropski amerikanofili pričeli zavedati, da dobri in prijateljski odnosi z ZDA niso več nekaj samoumevnega, kot so bili do prvega mandata aktualnega predsednika ZDA Trumpa.

To pa še posebej zaradi dejstva, da Evropejci že drugič doživljamo nočno moro, ki nam jo povzroča »tradicionalni zaveznik« onkraj luže. Mora pa je v tokratni Trumpovi vladavini, vsaj stopnjo ali dve višje od tiste, ki smo jo doživljali v času njegovega prvega mandata. Veliki stvaritelj »zlate dobe ZDA« se je vrnil na oblast z misijo, da povrne po »spečemu Joeju« domnevno izgubljeno veličino svoji državi, tudi če je potrebna sila. Strateško in vojaško transatlantsko partnerstvo pa v tem njegovem projektu, ni več nepogrešljivo. Se pa v evropski perspektivi spoznanje, da ZDA niso več zanesljiv zaveznik, ni pojavilo kar čez noč, ampak se je pričelo graditi postopoma, deloma tudi že pred prvim Trumpovim mandatom.

Eden izmed prelomnih trenutkov pa je napočil v decembru, ko je Trumpova administracija v novi varnostni strategiji napovedala podporo "patriotskim evropskim strankam" na škodo evropskih ljudskih in socialdemokratskih strank in EU kot skupnosti. Nato so sledile nove izjave o prevzemu Grenlandije, bizarne izjave ameriškega veleposlanika na Islandiji in Trumpovo pismo norveškemu premierju, v katerem je namignil, da ga po tem, ko ni dobil Nobelove nagrade, mir ne zavezuje več.

Več evropskih političnih analitikov, gredo celo tako daleč, da današnje razmere primerjajo celo z obdobjem pred drugo svetovno vojno. Eden od njih je izjavil, da je Evropa že danes "onkraj Münchna". S tem misli na münchenski sporazum iz leta 1938, ko so evropske sile v upanju, da bodo pomirile Hitlerja, pristale na razkosanje Češkoslovaške. Popuščanje takrat ni prineslo miru, ampak je le odprlo pot še hujši konfrontaciji na stari celini in vojni. Ta grenka izkušnja nam dokazuje, da je iluzija, da se lahko agresivno politiko ustavi z umikanjem in prilagajanjem, da je nerealna in celo škodljiva.

Dejstvo je, da je Danska, pa tudi večina evropskih zaveznic v NATU, nad Trumpovim ravnanjem pretresena, saj je bila desetletja ena najtesnejših zaveznic ZDA. Svoje vojake je v okviru NATA pošiljala v najnevarnejša območja na Bližnjem vzhodu, tudi v afganistansko provinco Helmand, in pri tem, glede na število prebivalcev, utrpela zelo velike izgube. Zato danes Danci Trumpovo ravnanje dojemajo kot izdajo.

Streznitev, kakšni so aktualni odnosi z ZDA in v kakšnem stanju se Evropa danes nahaja, pa je le prva faza spoznanja. Sedaj prihaja druga, v kateri se resnične težave za nas šele pričenjajo - kako ukrepati, da se Evropa »prične osamosvajati« od ameriške odvisnosti in da ne ostane na obrobju svetovnih dogajanj?

Nalog je veliko, samo oboroževanje in oboroževanje.... ne bo dovolj. Potrebno bo še veliko več, poleg obrambe, še prestrukturiranje gospodarstva, izboljšanje konkurenčnosti, hitrejši razvoj sodobnih tehnologij in raziskovanja, predvsem pa poenotenje članic Evropske unije, kaj pravzaprav želijo.

Upam pa, da ni že prepozno!

Nadaljevanje sledi prihodnjič.

 

Zaskrbljeni državljan 1

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

»ZA DOM SPREMNI«

Slika
  »ZA DOM SPREMNI«                                                             Vir:Facebook   Prvo soboto v tem mesecu (pa tudi že kar nekaj časa pred tem), je v naši južni sosedi vladalo obsedno sanje. Vse je bilo v znamenju »zgodovinskega dogodka v lipi naši«, v znamenju koncerta priljubljenega domačega pevca Marka Perkovića – Thompsona. Glasbenik velja za zelo kontroverznega showmena, katerega sporočila so predvsem ideološka in politična. S poveličevanjem skrajnega nacionalizma, sovraštva do drugih in šovinizma, že nekaj časa na svoje nastope privablja številne hrvaške »ljubitelje domovine«, bolje rečeno – desničarske nacionaliste. Oboževalce ima tudi na tujem, še posebej v Sloveniji. Obvezni del njegovih nastopov je ustaški pozdrav. Njegove pesmi so polne ljubezni in zvestobe »preljubi domovini«, za katero se je pripr...
Preberite več

PIRC MUSAR vs GOLOB

Slika
                                  PIRC MUSAR vs GOLOB                                              Vir: Slovenske novice Kar navadili smo se že, da politično sobivanje sedanjih nosilcev najvišjih političnih funkcij v državi motijo pogosta nesoglasja, pa tudi zamere. Še več, odnose med predsednikom vlade Robertom Golobom in predsednico republike Natašo Pirc Musar na žalost občasno zaznamujejo celo odprti konflikti. Napeto ozračje med Gregorčičevo in Prešernovo pa predvsem škodi mednarodnim odnosom Slovenije.   Konfliktna kohabitacija med njima še bolj preseneča, ker sta oba omenjena nosilca oblasti leve politične provenience. Očitno pa sta ega enega in drugega premočna, da bi premostila ovire in nesoglasja s katerim se srečujeta.   Zadnji večji spor je v javnost prišel pote...
Preberite več

SLOVENSKA KATOLIŠKA CERKEV

Slika
   SLOVENSKA KATOLIŠKA CERKEV                                       Bazilika Marije Pomagaj, Brezje   Vir: Wikipedija Rimsko katoliška cerkev, ima kot strogo hierarhična in dobro organizirana dvatisočletna združba, veliko bolj ambiciozne cilje in interese, kot ji narekuje njeno versko poslanstvo. Če pogledamo v zgodovino njene slovenske izpostave, lahko ugotovimo, da je slovenska cerkev nenehno posegala v politično in obče življenje vseh Slovencev, ne samo njenih vernikov. Dejstvo je, da ni želela opravljati le svoje osnovne dejavnosti, kot ji zapoveduje evangelij, ampak je stremela predvsem za čim večjim vplivom, oblastjo, bogastvom in nadvlado nad drugimi. Za zadovoljevanje svojih ambicij si je poleg vernikov, ki so verovali njenim dogmam, nenehno iskala politične zaveznike in podpornike, ki bi ji zagotavljali moč in nadvlado nad drugimi. Tako ni bilo slučajno, da...
Preberite več