FENIKSOVA VRNITEV

                                                                 FENIKSOVA VRNITEV

                                                           Vir: Finance

V Sloveniji imamo samo enega dokazanega prvorazrednega politika, ki je dovolj karizmatičen in sposoben strateškega političnega razmišljanja, po drugi strani pa je dovolj operativen, da slej ali prej doseže svoje politične cilje. Žal je zamerljiv, po potrebi potvarja dejstva ali govori polresnice, včasih celo laži, je žaljiv do nasprotnikov in tistih, ki niso njegovi, pri čemer se poslužuje tudi sovražnega govora. Sčasoma je postajal vedno bolj radikalno desno usmerjen. NOB ne priznava, zgodovina Slovenije se je zanj začela leta 1991, ko je sodeloval pri razpadu Jugoslavije in ustanovitvi Slovenije kot države. Po potrebi je postal veren in hodi v cerkev - glasovi vernikov so namreč zelo dobrodošli, enako podpora cerkve. V svoji stranki je nezamenljiv in nesporna avtoriteta, vlada že skoraj tri desetletja, s trdo roko. Tistemu, ki se ne ukloni njegovi volji, pokaže vrata.

SDS, stranka ki jo pooseblja, ima med volivci 15 – 20% gorečih privržencev, ki disciplinirano hodijo na volitve. Zato je tudi bila zmagovalka volitev 2018. Kljub temu mu uspeh ni omogočil, da bi prevzel oblast.  

Že pred in v času volilne kampanje se je s svojimi ekstremnimi stališči zameril večini Slovencev in drugim političnim strankam, ki so javno izjavljale, da ne bodo šle v vlado, katere predsednik naj bi postal. Ko je po volitvah želel sestaviti koalicijo, so predsedniki strank  Šarec, Židan, Cerar, Erjavec, Bratuškova, ki so se uvrstile v parlament, držali besedo. Tako ni mogel sestaviti koalicije, čeprav se je predsednik Pahor izjemno trudil, da bi mu podelil mandat za predsednika vlade.

Ko je uspelo Šarcu sestaviti koalicijo, ki je bila nato izglasovana v parlamentu, se je zdelo, da je to njegov političen konec. Večina Slovencev se je oddahnila in upala, da bosta zaradi tega neuspeha njegov politični vpliv in njegovo ekstremno politično delovanje oslabela. V hudi stiski je bil tudi zato, ker so ga pestili dolgovi do diktatorskega soseda in njegovega političnega in finančnega podpornika Orbana. Slednji je pred volitvami investiral vanj in si po njegovem prevzemu oblasti, obetal plačilo z obrestmi. Kako naj mu jih sedaj povrne?

Toda tudi tokrat smo se o njem motili. Ne glede na njegov navidezno brezizhoden položaj, so se pričele razmere počasi, a vztrajno obračati v njegovo korist.

1.      Že pred volitvami je v stranki NSI preudarno in zmerno Novakovo zamenjal mladi ambiciozni povzpetnik Tonin. Novakova je po veliki zameri, ko so jo Janševi pripadniki izžvižgali na političnem mitingu v središču Ljubljana, javno izjavila, da z SDS in z Janšo ne bo sodelovala nikoli več. Takoj po prevzemu stranke, je Tonin izjavo bivše predsednice, negiral rekoč, da NSI pod njegovim vodstvom ne izključuje sodelovanja z nobeno drugo politično stranko. Javno sicer ni govoril o koaliciji z Janšo, se pa je z njim sestajal »na kavi" in se pogovarjal o sodelovanju. To je kasneje tudi javno potrdil.

2.      Nato je v stranki DESUS dolgoletni, zdelo se je nezamenljivi predsednik Erjavec, padel na volitvah, krmilo pa je prevzela Aleksandra Pivec. Takoj je bila v središču pozornosti medijev. Trenutek slave je izkoriščala, da je pred kamere prišla vedno v novi brezhibni volančkasti in z različnimi ovratniki okrašeni obleki, njene izjave pa so bile vedno iste. Na vprašanja ali bi šla v koalicijo z Janšo, je znala ponavljati le, da bo sodelovala in šla v koalicijo z vsemi s katerimi ji bo uspelo vsebinsko uskladiti program svoje stranke. Lahko bi dejali tudi, da je vsakič ko je prišla pred kamero eno in isto izjavo ponavljala v drugi obleki. Izkazala se je tudi s spretnostjo, da je mogoče veliko govoriti, povedati pa nič.

3.      Sledil je odstop Mira Cerarja z vodilnega mesta stranke, ki jo je sam ustanovil in se je zato dolgo imenovala po njem. Kasneje je celo iz svoje stranke izstopil. Izrinil ga je agresivni in nekarizmatični Počivalšek, ki je nemudoma izjavil, da bo šel s komerkoli v koalicijo, seveda zopet »če bodo uskladili svoje programe«. Vsem, ki se malo spoznamo na politične kupčije v Sloveniji, nam tako metanje peska ni zameglilo vida. Jasno je bilo, da bodo poslanci SMC in DESUS šli v koalicijo z SDS. Seveda ne zaradi usklajenosti programov, ki so daleč narazen, ampak zgolj zaradi koristi ministrov in poslancev strank, da ostanejo na svojih položajih. Ko so vstopili v koalicijo z Janšo, je SMC zapustila večina razočaranih volivcev – postala je le stranka na papirju. Njeni člani so pravzaprav ostali le poslanci in ministri, ki so se odločili po principu, skrbim le za svojo korist in dobro plačo, pa tudi če stranka na prihodnjih volitvah ne pride v parlament. Kaj pa DESUS? V tej stranki je prišlo do razkola med njenimi privrženci. Pivčevi, ki je odločitev o vstopu v koalicijo sprejela, so šteti dnevi. Ko razpade Janševa koalicija bodo Počivalšek, Pivčeva in poslanci SMC in DESUS politično mrtvi, razen, če se ne bodo ravnali po vzoru, ki ga je izumil Dimitrij Rupel, in so se po njem ravnali še mnogi drugi, »bom pač prestopil v drugo stranko«. Vendar je za Počivalška in Pivčevo izbor strank zelo pičel, nobena ju ne bo hotela, razen SDS!

4.      V mesecu marcu pa je sledil še dokončni šok. Predsednik vlade Šarec je nenapovedano odstopil! Kdo mu je kaj takega svetoval? Kaj je ob tem razmišljal? Da bo zmagal na predčasnih volitvah, ker je imel takrat še precejšnjo podporo volivcev? Naivno in nepremišljeno! S tem nedomišljenim dejanjem je ponudil Janši možnost, ki si jo je glede na spremenjene okoliščine tako zelo želel.  Sestaviti koalicijo in vladati. Seveda mu je predsednik Pahor to možnost tudi takoj ponudil.

Nekaj dni pred Šarčevim odstopom se je na 1. programu televizije Slovenija po dolgem času molka pojavil Janša z dolgim intervjujem v udarnem in najbolj gledanem terminu. Poznavalci so takoj dejali »Janša napoveduje, da bo prevzel oblast«. In to se je tudi zgodilo.

Kakšen je lahko zaključek?

Zaradi vsega naštetega se nam vsiljuje ugotovitev, da je pri vseh opisanih drastičnih spremembah v političnih strankah in v slovenskem političnem vsakdanu, imel pomembno, če ne že odločilno vlogo prav Janša. Kako mu je to uspelo, še posebej z vodilnih položajev vreči vse, ki niso hoteli z njim v koalicijo, nam navadnim državljanom ni znano. Priznati pa mu moramo izredno politično spretnost in zvitost.

Nato pa se pojavi še korona virus, ki ohromi naše življenje in omogoči Janši kot predsedniku vlade, da počne vse tisto, kar je sanjal in si tako dolgo želel, tisto kar mu v normalnih razmerah ne bi bilo omogočeno.

Zaskrbljeni državljan 1 

31.5.2020