NAŠ »PRILJUBLJENI« PREDSEDNIK PAHOR

                                                  NAŠ »PRILJUBLJENI« PREDSEDNIK PAHOR

Čeprav je bilo o Borutu Pahorju že veliko napisanega, se vseeno ne morem upreti skušnjavi, da bi tudi sam kaj dodal.

Že kot mlad politik je obetal predvsem kot pojava, ki je s svojim šarmom in stasom navduševal ženski del volilnega telesa, predvsem starejše gospe. Kmalu je namreč spoznal, da se lahko v slovenski politiki uspeva tudi s poziranjem in leporečenjem. Poglobljena razprava, argumentiranje prepričanj in  političnih ciljev nikoli niso bili njegova močna stran. Ker ga  vsebina ni preveč mikala, tudi ni kazal posebnih ambicij, da bi kot politik, z argumenti prepričeval in privabljal potencialne pripadnike stranke in volivce. Svojo politično kariero je gradil na imidžu in nastopanju. In to mu je uspevalo, saj se je na slovenski politični sceni strmo povzpenjal in relativno mlad zasedel mesto predsednika stranke socialnih demokratov. Kmalu zatem je na kratko sedel še na premierski stolček.

Ko je leta 2012 predsedniku Slovenije Danilu Turku potekel mandat, je ocenil, da je prišel pravšnji trenutek, da naskoči še vrh slovenske politične hierarhije. Uspelo mu je v drugem krogu, ker ga je dotedanji predsednik podcenjeval oz. se ni dovolj prizadeval, da bi še v drugem krogu nagovarjal volivce. Podcenjeval je dejstvo, da bo v drugem krogu velik del desnega volilnega telesa glasoval za manjše zlo, torej za Pahorja, čeprav v prvem krogu niso glasovali zanj, ampak za kandidata SDS Milana Zvera, ki se pa ni uvrstiti v drugi krog.

                                                                          Vir: Instagram, Borut Pahor

Predsednik republike v Sloveniji nima izvršilnih pristojnosti. Ko se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pisala ustava, je bil kot prvi predsednik izvoljen Milan Kučan. Demos, ki je bil na oblasti, je poskrbel, da mu čimbolj omeji izvršilno moč. Poslanci Demosa, ki so imeli večino v parlamentu, so izglasovali, da predsedniku ustava daje le vlogo najvišjega predstavnika države in mesto vrhovnega poveljnika oboroženih sil, sicer pa lahko igra le vlogo, ki jo ima npr. angleška kraljica. To pomeni, da mu je zagotovljen le najboljši sedež na državnih proslavah ter privilegij, da ko pride zadnji, zaigra državna himna in udeleženci spoštljivo vstanejo. Politično izvršilna moč pa ostaja izključno v rokah predsednika vlade. To se spremeni le v vojnih razmerah. Je pa predsedniku republike ustava edinemu od funkcionarjev  namenila neposredno izvolitev s strani volivcev, kar mu daje veliko kredibilnost in moralno moč.  Od njega se zato pričakuje, da javno opozarja na krivice, na kršitve človekovih pravic, zakonov in ustave, kot tudi na druge nepravilnosti in ekscese, ki se pojavljajo v družbi. Pričakuje se tudi, da s svojo moralno močjo vpliva na državne inštitucije in družbo, da jih odpravljajo in popravljajo. To pomembno vlogo je dosledno izvajal prvi predsednik  Milan Kučan. Tudi njegovi nasledniki Janez Drnovšek in Danilo Turk so ga posnemali. Borut Pahor pa je takoj, ko je nastopil svoj prvi mandat, dal jasno vedeti, da ne želi postati moralna avtoriteta družbe in da se bo kot predsednik ukvarjal z drugimi  zadevami.

Skladno s svojim prepričanjem Pahor tudi v praksi vlogo predsednika vrši na povsem drug način. Obnaša se bolj kot igralec, ki mu je po položaju, ki ga zaseda namenjena glavna vloga in ne predsednik države, oz. kot showman, ki poskuša zabavati svoje občinstvo. 

                                                                       Vir: Franco Juri, Mladina

Želi biti ljudski predsednik in vidno uživa, ko se kaže med ljudmi in opravlja umsko nenaporna opravila - pobiranje smeti, kidanje gnoja, po zmagi čisti kopačke reprezentančnim nogometašem, na športnih tekmovanjih vpadljivo maha s slovensko zastavo in še bi lahko naštevali. Dosežke svojih podvigov nato objavlja na družbenih omrežjih. Če si ga želiš ogledati, ga najdeš na Instagramu, kjer vsakodnevno objavlja svoje narcisoidne slike. Čeprav je predsedniško funkcijo degradiral v show business, mu je uspelo zmagati še na naslednjih volitvah za predsednika države, ko je v drugem krogu premagal Marjana Šarca. Od izvolitve naprej tudi neprekinjeno vodi na lestvici najbolj popularnih Slovencev. Kar je svojevrsten fenomen.

                                                                          Vir: Instagram, Borut Pahor

Poseben odnos pa že dalj časa goji do svojega siceršnjega političnega nasprotnika Janše. Ne moremo se znebiti vtisa, da se ga neznansko boji in da njegova servilnost do Janše ne pozna meja. Po odstopu predsednika vlade Šarca meseca marca je pohitel, da mu je čimprej podelil mandat. Nato pa je s superlativi hvalil ukrepanje nove vlade v času korona virusne epidemije. 

                                                                       Vir: Franco Juri, Mladina

Ali si Slovenci zaslužimo takega predsednika? Mislim da ne!

Tudi ne tisti, ki so ga volili. Zapomnili se ga bomo le po njegovih neposrečenih vzklikih kot npr. »miška, to mi delaj«, in po nesmiselnih opravilih s katerimi se je hotel pokazati kot ljudski predsednik, sicer pa kot  predsednika, ki ni vršil svoje funkcije, le igral jo je.

Zaskrbljeni državljan 1