SLOVENSKA RKC V ČASU KORONAVIRUSA

3.6.2020 

                                            SLOVENSKA RKC V ČASU KORONAVIRUSA

                                                                             Vir: Delo

Vsak  človek ima pravico, da si po svoji volji izbira v kaj verjame in v kaj ne – ali je veren ali ne. Zato tudi dopuščam vsakomur, da si izbere svoje življenje in verovanje. Po prepričanju sem agnostik. Verjamem le v tisto, kar zaznam s svojimi čutili. Ker sem dovolj življenjsko izkušen, tudi ne morem lahkoverno sprejeti dogem, ki nas prepričujejo o obstoju nadnaravnih sil, ki so ustvarile naš svet, nas in naše zavedanje, da obstajamo. Mednje sodi tudi teološka razlaga življenja, torej prepričanje o bogu kot našemu stvarniku. V to dogmo bi verjel le, če bi imel dokaz ali izkušnjo, ki bi mi jo potrjevala. Pa je še nimam.

Še manj me prepričajo tisti, ki se razglašajo, da so posredniki med bogom in človekom. Od kod jim ta posredniška pravica? Kdo jim jo je dal, so si jo kar sami vzeli? Kako so lahko nekaj več od nas neposvečenih? Ne morem sprejeti dejstva, da razglašajo cerkev kot edinega zveličavnega posrednika med verniki in bogom in vsiljujejo kler kot edinega pastirja, ki lahko vodi svoje poslušne ovce. Cerkev že od rane mladosti uči svoje vernike, da se morajo pri svojih ravnanjih držati desetih božjih zapovedi, sicer bodo po smrti kaznovani in ne bodo deležni večnega raja. Pod predpostavko, da so navadni ljudje tudi grešniki, imajo le-ti edino možnost, da grehe popravijo le, če se za storjene grehe izpovejo cerkvi in ji tudi kaj finančno prispevajo. Potem jim bo bog te grehe odpustil. Seveda tudi v to zgodbo, brez dokazov, ne morem verjeti. Po drugi strani pa cerkev v praksi nenehno dokazuje, da je ustanova, ki deli ljudi na dve kasti – neposvečeni verniki in posvečeni, ki lahko vodijo in izkoriščajo prve. S svojim ravnanjem dokazuje tudi, da svojo nadvlado izkorišča za privilegiran status v družbi, za obvladovanje vernikov in tudi drugače mislečih, za politični vpliv in materialno bogatenje.

Rimskokatoliška cerkev se v Sloveniji tudi v praksi vede skladno z zgoraj opisanim doseženim statusom v naši družbi. Enako se je obnašala tudi med koronavirusno epidemijo. Ne glede na sklepe vlade in stroke se je na svojo roko odločila, da kljub še veljavni prepovedi odpre cerkve in prične z mašami za vernike. Odločila se je avtonomno, čeprav je še vedno veljala stroga vladina prepoved obiskovanja in druženja v zaprtih prostorih. Otroci niso smeli v šole, prepovedane so bile kulturne, športne in druge prireditve v zaprtih prostorih, itd. Cerkev pa si je, kot že tolikokrat doslej, svoj status razlagala po svoje in to po principu: od države si izbiram tisto, kar mi odgovarja in prinaša korist, za tisto, kar pa mi ne odgovarja, velja kanonsko pravo in navodila Vatikana. Zopet se je pokazalo, da se cerkev za tisto, kar ji ne ugaja, razglasi eksteritorialno. Čeprav se cerkev ni držala strogih ukrepov vlade, ki so se jih držali vsi drugi državljani, jo je ta vključila v nadomestila za izpad dejavnosti v paketu pomoči.

Na vprašanje novinarjev, kako je to mogoče in zakaj vlada ne ukrepa proti cerkveni odločitvi, je uradni govorec vlade Kacin izjavil, da vlada ne bo ukrepala, ker je »cerkev  ločena od države!«. Kakšna izjava? Kako je to mogoče? Ali virus ljudi, ki se nahajajo v cerkvi, ne ogroža? Ali je bilo cerkvi vseeno, da je s svojim dejanjem ogrožala svoje vernike, pa tudi njihove družine in vse nas? Očitno ji je bilo. Zdravje ljudi je zanjo očitno manj pomembno kot maše in denar od evharističnih daritev.

Kaj pa vlada in policija? Kje so ovadbe proti tistim, ki so neodgovorno odločili, da odprejo cerkve za vernike? Zakaj tokrat Hojs ni ukazal svojim podrejenim, da popišejo škofe in župnike in jih ovadijo za kršenje odloka vlade – kot je to nedavno nemudoma storil v primeru protestnikov proti vladi? Zakaj zopet dvojna merila, minister Hojs?

Seveda odgovor poznamo!

PS. : Še na kratko o »glasnogovorcu«  vlade Kacinu: Bili smo dvakrat presenečeni. Najprej, ker ga je Janša, kljub številnim preteklim medsebojnim nesoglasjem in celo obtožbam, postavil za predstavnika vlade za komunikacijo z mediji. Drugič pa smo bili tisti, ki smo Kacina poznali v času vojne za Slovenijo, večkrat osupli nad njegovimi tokratnimi izjavami »uživajte, dokler še lahko«, »ne bom odgovarjal na hipotetična vprašanja«, »župani že vedo kako ukrepati, bolje od medicinske stroke« itd. Očitno Jelku, tako kot vsem nam, zob časa ne prizanaša, ko se pojavi pred kamero, ne deluje več tako iskrivo, kot smo bili vajeni.

Zaskrbljeni državljan 1