PRESTOPNI ROK

PRESTOPNI ROK

 

Ob številnih prestopih naših izvoljenih predstavnikov ljudstva iz ene politične opcije ali ene koalicije v drugo, se mi je utrnila zanimiva zamisel. Kaj ko bi te prestope malce uredili? Da naredimo red in legaliziramo prehajanje (prestopanje) levih k levim, desnih k desnim, srednjih k srednjim. Možnih kombinacij pa je sicer še mnogo več. Ta zanimiv pojav izhaja iz narave. Poznamo živali, ki zaradi »varnosti« v okolju v katerem živijo, po potrebi spreminjajo barvo. Da preživijo! Podobno počno – recimo jim - politični »kameleoni«. Razmišljam v smeri, da se ti prehodi oz. prestopi uredijo podobno, kot je to pri športu.

                                                                      Vir: Nova24TV

Najprej je potrebno določiti časovni okvir prestopnega roka. Ta mora biti dovolj dolg, da se »izbranci ljudstva« in njihovi zastopniki (managerji, botri iz ozadja) lahko nemoteno odločijo za najboljšo ekipo za njihovo prihodnost oziroma njihov politični uspeh. Idealen čas za prestopni rok bi lahko bil neposredno po volitvah. Takrat bi namreč zmagovalec (ali poraženec) na volitvah z nakupom igralcev bistveno izboljšal svoje možnosti za uspeh v tekmovanju. Recimo temu glavni prestopni rok. Potem pa bi morali imeti še spomladanski in jesenski prestopni rok. Nikoli se namreč ne ve, kdaj se ti lahko igralec poškoduje ali pa gre sedet (pa ne zaradi poškodbe). Še pri tako poštenem izbrancu ljudstva lahko pride tudi do želje po zamenjavi sredine. Omogočiti torej prestope, vendar prestopi izven prestopnega roka niso dovoljeni!

Nadalje je potrebno določiti višino odškodnine za prestop. To bi se dalo urediti tako, da se posamezen prestop ovrednoti z določenim številom članov nadzornih svetov, državnih sekretarjev ali generalnih direktorjev. Lahko se ustanovi kakšna nova vladna služba in se jo ponudi kot odškodnino. Mogoče celo demografski sklad! V skrajnem primeru se odškodnino lahko poravna tudi kot transparenten nakup – recimo zaščitne opreme. Odškodnina je lahko tudi nakup letala ali vojaške opreme. Veliki prestopi igralcev pa bi se lahko ovrednotili kar s posameznimi resorji – vi nam energetiko, mi vam zdravstvo za vijoličastega napadalca, ki bi prestopil k zelenim.

                                                                             Vir: Siol.net

Uvesti bi bilo potrebno tudi konkurenčno klavzulo, da se posamezne ekipe ne bi preveč okrepile. Sicer bi se lahko zgodilo podobno kot Španiji, ko imaš le dve prevladujoči nogometni ekipi. Bogati klub bi potemtakem lahko z nakupi pridobil ustavno večino. To pa ni dobro za šport – oprostite demokracijo. S konkurenčno klavzulo bi prestope omejili do 45 poslancev. Lahko pa se ta številka glede na politična dogajanja v soglasju vseh akterjev (kar pa je seveda pri nas nemogoče) spreminja.

Verjetno bi morali uvesti tudi t.i. Salary cap za vse ekipe, ki sodelujejo v prestopih igralcev. Salary cap pomeni omejitev skupnega zneska denarja namenjenega prestopom in plačevanju igralcem. Seveda za boljše igralce plačaš več, zato ti lahko denarja kasneje za druge položaje v ekipi zmanjka. Višina Salary capa ne bi smela presegati višine določene provizije v aferi Patria, kjer je ustavno sodišče pravično presodilo oziroma odločilo. To pomeni, da bi lahko ekipe poslovale le v okviru določenih zneskov. Seveda pa pri tem ne bi bili vsi v enakopravnem položaju, saj so si nekatere ekipe v preteklosti s pametnimi potezami (npr. v trgovini z orožjem) nabrale precej sredstev, ki jih lahko sedaj koristijo. Žal pa je tekmovalni sistem pač tak in odločitve bivše generalne državne tožilke Barbare Brezigar v orožarski aferi danes nimajo več vpliva na višino Salary capa. Prestopi igralcev bi bil tudi prepovedani z nakup s sredstvi iz tujine – recimo s forinti ali konvertibilnimi markami iz Republike Srbske. Vprašanje prestopov celih ekip (SMS, DESUS) pa je sistemsko vprašanje in bi ga morali reševati na drug način. Recimo z odpoklicem igralcev s strani volilcev. Ali pa z rdečim kartonom in bi morali naslednje volitve preskočiti (počivati).

Ob vsem navedenem me zanima, kako bi recimo potekala menjava med SDS – SD (mi vam Grimsa, vi nam Hana). Koliko je kdo vreden, ali ga potrebujemo na poziciji branilca ali napadalca. Kdo bi se bolj okrepil? Ali pa koliko bi poskočila cena Zmagu Jelinčiču, če bi kot branilec (podpornik) SDS prestopil k LMŠ kot napadalec. Kam bo prestopil naslednjič Moderndorfer? Ali so v Levici res vsi levičarji? Prestopiti ali ne prestopiti, to je vprašanje sedaj!

Mogoče bi morali dodati še kakšno pravilo in reči nekaj tudi o tekmovalnem sistemu. Koliko ekip naj sodeluje v ligaškem delu,in koliko potem v play offu. Pa o uvedbi in vlogi ter funkciji rdečega in rumenega kartona v politiki. Ampak o tem pa kdaj drugič.

 

Zaskrbljeni državljan 200


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

PIRC MUSAR vs GOLOB

POLITIČNI FENOMEN LOGAR

NEUSPELA POPULISTIČNO-DEMAGOŠKA TARČA