TEKMOVALNI SISTEM (nadaljevanje prispevka »prestopni rok«)

TEKMOVALNI SISTEM

(nadaljevanje prispevka »prestopni rok«)

                                                                        Vir: Nogomanija
 

»Politika je kurba« je star pregovor, ki ga večkrat slišimo. Pa se malce zamislimo in poskusimo ta pregovor spremeniti, popraviti oziroma nadgraditi. Vsak tekmovalni sistem - kar politika po mojem mišljenju vsekakor je - mora imeti svoja pravila. Pravila naj bi veljala za vse, ki so v ta sistem vključeni oziroma v njem sodelujejo (tudi strici iz ozadja). Vsi udeleženci - politične stranke in njeni člani - bi jih morali spoštovati. Moj občutek pa je, da pri nas na tem področju ni nobenih pravil in da so vsem dovoljena vsa sredstva. Simpatizerji in podporniki političnih strank bi kot gledalci morali ploskati dobrim potezam oziroma dosežkom svojih privržencev, pozdravili pa bi tudi dobre poteze nasprotnikov. Navijači - volivci pa bi dobre igre in dosežene rezultate nato ovrednotili na volitvah. Žal je pri nas to le teorija, v praksi so zadeve veliko bolj kompleksne in nedorečene. Tekmovalni sistem mora v osnovi zagotavljati enake možnosti za vse tekmovalce.

                                                                   Vir: Ekipa-Svet24

Beseda »tekmovati« pomeni meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši. Pri tem pa je potrebno upoštevati tekmovalna pravila. Prvo pravilo, ki bi ga bilo potrebno v političnem tekmovalnem sistemu dosledno spoštovati je fair play (slovensko: poštena igra!). Svoje nasprotnike na političnem polju se spoštuje in se jim namerno ne sme škodovati. Prepovedani so nizki udarci. Fair play je sicer zelo širok pojem in si ga politični deležniki lahko razlagajo vsak po svoje. Javno objavljen oziroma izrečen »Nepreklicni odstop« v duhu fair playa pomeni, da je nekdo izstopil iz tekmovanja. In to nepreklicno. Po mojem bi tekmovalec v duhu fair playa moral pridobiti soglasje nasprotne ekipe, da se nepreklicni odstop nepreklicno prekliče in s tem ostane v igri. Rdeči karton pa bi zaradi izigravanja tekmovalnega sistema v tem primeru moral dobiti predsednik vlade, ki je zaradi službene prezasedenosti pozabil odpreti kuverto. Ali pa mu jo je poštar vrgel kuverto v napačni nabiralnik – vročanje in dvigovanje pošte je od nekdaj Ahilova peta večnega predsednika SDS, vendar samo tedaj, ko so zadeve zoper njega. Spoštovanje tekmecev je osnova fair playa. Te vrline zagotovo ne pozna g. Mahnič, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade. Njegov napihnjen odnos do (političnih) nasprotnikov je tipičen primer neprimernega obnašanja. S svojimi zaničevalnimi nastopi do nasprotnikov sta mu včasih zelo blizu tudi g. Moderndorfer in ga. Tomič, pa še kar nekaj cirkusantov s političnega parketa – vsi si zaslužijo rumeni karton. O nekulturnem obnašanju (ki včasih meji že na neartikuliranega) v državnem zboru pa bi lahko spisali cel roman. In to so izvoljeni predstavniki ljudstva – sramota!! Saj ni čudno, da ljudje ne hodijo na volitve. Pomembno vlogo pri fair playu imajo tudi mediji. Vloga medijev je korektno poročanje o tekmovanju, brez navijaških strasti. Toda o tem lahko v Sloveniji v glavnem le sanjamo. Bojim pa se, da se bomo morali kmalu učiti madžarsko, če bomo želeli slišati zadnje »objektivne« novice o dogajanjih na političnem igrišču sproducirane na Nova 24TV. Politični tekmovalni sistem pri nas prvokategornikom z debelo denarnico omogoča ustanovitev lastnih strankarskih televizij – strogo neodvisnih seveda, če verjamete? Kakšen fair play neki?

Naslednje pomembno pravilo v tekmovalnem sistemu je tudi »važno je sodelovati«. Še posebno pride to pravilo v poštev, ko se delijo bombončki za zasluge po vzpostavitvi oblasti. Zmagovalec ima pravico odločati in ukazovati v organizirani družbeni skupnosti. Ministri, državni sekretarji, generalni direktorji in člani nadzornih svetov v finančno pomembnih gospodarskih družbah so pomembni igralci v političnem tekmovalnem sistemu. Pri delitvi plena se včasih zaradi »alibija« povabi tudi nasprotnika (kot na primer v delitvi plena pri prodaji zemljišč v industrijski coni Logatec!). Sodnik (zunanji revizor) je seveda ugotovitve preiskave priredili tako, da nihče ni bil kriv. Rezultat pa je bil ugoden za vse strani. Točka (milijonček) meni, točka (milijonček) tebi. Kako pomembno je sodelovati (pri delitvi pogače) se vidi tudi na primeru drugega tira, izgradnje druge cevi predora Karavanke ali TEŠ-a ali avtocestnega križa v preteklosti. Tudi tu se vladni veljaki (tudi v preteklosti) obnašajo kot pravi športniki – potem ko ujamejo »veliko ribo« jih kot pravi športni ribiči takoj izpustijo.

V tekmovalnem političnem sistemu se lahko rezultat tekme vnaprej dogovori – t.i. »lažiranje tekem«. S podkupovanjem in dogovarjanjem med političnimi strankami se zagotovi določen izid. Pa poglejmo primer – nedavna afera SRIPT. Gospa Pivčeva je hudo zamočila in si »priigrala« nenormalno visok honorar s prispevkom, ki je strokovno precej sumljivega izvora. A glej ga zlomka, ob izbruhu afere so v njen bran stopili v SDS, njeni takratni opoziciji. To je primer lažiranja, prirejanja rezultatov za kasnejše sodelovanje v vladi, ki jo je oblikovala največja stranka? Smrdi, smrdi! Rezultat je očitno ustrezal obema stranema. Prirejanje rezultatov (računov) trenutnim političnim razmeram se pri ge. Pivčevi odraža tudi v aferi Vinakras in občina Izola. Kazen za takšno prirejanje rezultatov je lahko samo izključitev iz tekmovalnega sistema – in to za vse večne čase! Gospa pa naj se bodoče ukvarja z modo, saj so njene modne kreacije, ki jih oblači – vsaj zame – precej neokusne oziroma kičaste. Pa nisem nek modni guru, delim mnenje sodelavcev in prijateljev. O njenem podcenjevalnem in ignorantskem odnosu pa rajši ne bom pisal, ker se mi prehitro dvigne … pritisk. Pa kdo misli da je ta primadona? Pa koga ona vleče za nos in nateguje? Račun se plača ob odhodu iz hotela, če si bil tam »privatno« in ne šele po enem mesecu. Brez izjem gospa ministrica! Skrivanje računov pred javnostjo (če je seveda vse čisto) pa je kretenizem brez primere. In ošabnost in nadutost. Vse za dobrobit prebivalcev Slovenije, ali ne? Športni izraz za tako obnašanje g. ministrice je »blefiranje poškodbe na igrišču«. Kakšna poškodba, to je korupcija na kvadrat. In ljudje naj v imenu očeta in svetega duha verjamejo v poštene namene gospe ministrice (kot to njeno početje opravičuje na Twitterju veliki vodja).

Sestavni del športa je tudi »prekršek«. Za pregrob prekršek na tekmi bi igralec moral dobiti rdeč karton in biti izključen. Podobno bi moralo veljati tudi v političnem tekmovalnem sistemu. Pri športu je sodnik tisti, ki odloča o prekrških. Kaj pa v politiki? Ali je prekršek, če neka politična stranka izkorišča parlamentarno komisijo za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami (KNOVS) za svoje potrebe? Kdo je tu sodnik in bo ocenil ali je prišlo do zlorabe pravil igre – prekrška? Mogoče bi morali uvesti t.i. VAR – pripomoček, ki sodniku pomaga pri odločitvah s pomočjo analiziranja videoposnetkov situacij. Seznanitev in vpogled v zaupne podatke je članom KNOVS dovoljena, vprašanje pa je, kaj se s temi podatki potem dogaja. Kdo jih je kam (komu) odnesel in zlorabil? Ti podatki so lahko zelo pomembni za uvrstitev na politični lestvici, saj lahko vplivajo na oblikovanje javnega mnenja. S pridobljeni podatki lahko vplivaš na koga, da ravna po določenih zahtevah, željah, če noče čutiti neprijetnih posledic. In nekateri podatki so iz SOVE nekontrolirano prišli v javnost. Nasprotnika je pač potrebno očrniti. G. Mahnič je pač prišel, videl in … zmagal – sodnik pa mu za storjene prekrške (še) ni pokazal rdečega kartona. To, kar si dovoli ta nevzgojeni veliki lovec, presega vse meje. Primerjava s pokojnim g. Stanetom Dolancem glede videza pa je zgolj naključna.

Našim vrlim in poštenim politikom vseh barv in veroizpovedi predlagam tudi, da se držijo reka »Citius, altius, fortius - hitreje, višje, močneje«. Ampak ne za svoje žepe, ampak za dobrobit ljudi. Predolgo že poslušamo obljube, da bomo »svetilnik Evrope«. Bojim se, da ta svetilnik nikoli ne bo udejanjen saj smo nasedli na čereh sovraštva med našimi in vašimi. Tako razdeljeni med leve in desne, partizane in domobrance, bele in črne že dolgo nismo bili. Ustvarjanja izrednih razmer nekaterim zelo ustreza, saj jim to omogoča nemoteno vladanje in urejanje družbe po svojih željah. Spreobrnjeni obramboslovec in njegova stranka očitno dodobra obvladata zgodovinski rek »divide et impera – deli in vladaj« In ljudje nasedajo – levi, desni vijoličasti, naši, vaši. Že 30 let skrbi, da je raja sprta, ustvarja nezadovoljstvo, spreminja svetovno zgodovino in nas uči demokracije. Veliki vodja je nezmotljiv in nikoli ne naredi napake. Nikoli se ne zlaže in nikoli ne da lažnih obljub. Spomnimo se, datum 19. 12. 2013, oddaja Tarča na RTV Slovenija, izjava velikega vodje: »Če se motim in če bo koalicija v naslednjih dveh letih dokazala, da ima prav, da smo se odbili, da rastemo, da bo Slovenija čez dve leti dosegala pozitivno gospodarsko rast, s katero bomo lahko z lahkoto odplačevali kredite, ki jih najemamo po petodstotnih obrestih, potem, glejte, jaz se upokojim kot politik in bom užival v tem blagostanju in bom zelo vesel ... Skratka, če nekdo to vidi in bo to dokazal, mu bom jaz prvi čestital.« Statistični podatki o gospodarski rasti so vsem na voljo, gospod pa svoje besede ni držal. In zaradi takih neizpolnjenih obljub so ljudje naveličani in ob slabi izbiri drugih političnih opcij raje prepustijo, da stvari tečejo tako, kot pač tečejo. Kdaj se bomo zbudili in prepoznali, da nas vlečejo za nos že dolgo vrsto let. Politični tekmovalni sistem je potrebno spremeniti. Način tekmovanja sicer preko volitev ljudem zagotavlja neposreden vpliv, kdo lahko tekmuje. A nas žal igralci po volitvah prevečkrat izigrajo in spremenijo svoj »klub«, še več, spremenijo celo svojo politično usmeritev. In to bi bilo potrebno urediti. Če izberem prašiča, hočem pač jesti svinjsko pečenko in ne teletine. Pika! O jedilniku v državnem zboru pa kdaj drugič.

Priznati moram, da z zaskrbljenostjo spremljam aktualna dogajanja v našem političnem (tekmovalnem) sistemu. Tekmovalci - udeleženci me ne navdušujejo. Niti doseženi rezultati. Mislim tudi, da bi podobno moralo skrbeti še koga. Ali res nimamo boljše izbire? Prepričan sem, da bi s popravki v tekmovalnih pravilih lahko hitro dosegli boljše rezultate. Vendar sam na to ne morem vplivati. Lahko pa vsi skupaj, več kot nas bo »zaskrbljenih«, večjo moč in vpliv bomo imeli. Vse navedene primerjave športa in političnega dogajanja pri nas pa so zgolj razmišljanja avtorja tega prispevka.

 

Zaskrbljeni državljan 200