IZDAJALCI
IZDAJALCI
Šele v zadnjem času se vedno bolj zavedamo, do kako korenitega
političnega zasuka je meseca marca letos po odstopu dotedanjega premiera Milana
Šarca prišlo v slovenskem političnem ribniku. Do takšnega kot še nikoli doslej,
odkar imamo samostojno državo. Sedanja, že tretja Janševa vlada, prvi dve močno
presega po brezobzirnosti do spreminjanja slovenskega političnega,
gospodarskega in družbenega prostora. Z grobim kadrovanjem in zamenjavami na
ključnih pozicijah v državni upravi, agencijah in drugih inštitucijah posega v njihovo
delovanje, po vzorcu vladanja v naši severni sosedi na način »en narod, en
vodja«. Način vladanja, ki nam je iz zgodovine zelo dobro poznan?
Tako korenit politični preobrat je povzročila šibkost
Šarčeve koalicije, kar je bilo pričakovati. Vendar so se morali izpolniti določeni pogoji, ki so omogočili vodilnim
v dveh dotedanjih koalicijskih strankah, da izključno zaradi osebnih koristi
preskočijo v koalicijo, ki deluje na povsem drugačnih načelih in z drugimi
metodami. Nekaterim je bilo za dosego tega cilja potrebno čez noč zamenjati
svoje politično prepričanje. To so storili brez sramu in slabe vesti, le da so
ostali na oblasti in na svojih udobnih, za nekatere tudi donosnih stolčkih.
In kateri so bili ti pogoji, ki so omogočili, da je prišel
na oblast tisti, s katerim po zadnjih parlamentarnih volitvah nihče ni želel v
koalicijo (razen Jelinčiča)?
Že pred parlamentarnimi volitvami je v stranki NSI preudarno
in zmerno Novakovo zamenjal mladi oblasti željan povzpetnik Tonin. Novakova je
po veliki zameri, ko so jo Janševi pripadniki izžvižgali na političnem mitingu
v središču Ljubljana, javno izjavila, da z SDS in z Janšo ne bo sodelovala
nikoli več. Takoj po prevzemu stranke, je Tonin izjavo bivše predsednice
negiral rekoč, da NSI pod njegovim vodstvom ne izključuje sodelovanja z nobeno
drugo politično stranko. Javno sicer ni govoril o koaliciji z Janšo, se pa je z
njim pričel tajno sestajati »na kavi« in se pogovarjati o sodelovanju. To je
kasneje tudi javno priznal.
Nato je v stranki DeSUS dolgoletni, zdelo se je nezamenljivi
predsednik Erjavec, pogorel na volitvah, krmilo pa je prevzela ambiciozna Aleksandra
Pivec. Takoj je bila v središču pozornosti medijev. Trenutke slave je
izkoriščala, da se je pred kamerami pojavljala vedno v novi brezhibni vpadljivi
in okrašeni kreaciji, v slogu katere je nosila tudi zaščitno masko. Na
vprašanja ali bi šla v koalicijo z Janšo, je znala ponavljati le, da bo
sodelovala in šla v koalicijo z vsemi strankami s katerimi ji bo uspelo
vsebinsko uskladiti program svoje stranke. Dosledno je izkazovala svojo spretnost,
da je mogoče ob obilici besed, povedati - nič.
Sledil je odstop Mira Cerarja z vodilnega mesta stranke, ki
jo je sam ustanovil in se je zato dolgo imenovala po njem. Kasneje je celo iz
svoje stranke izstopil. Izrinil ga je agresivni in arogantni Počivalšek, ki je
nemudoma izjavil, da bo šel s komerkoli v koalicijo, seveda zopet »če bodo
uskladili svoje programe«. Vsem, ki se malo spoznamo na politične kupčije v
Sloveniji, nam tako metanje peska v oči ni zameglilo vida. Jasno je bilo, da
bodo poslanci SMC in DeSUS šli v koalicijo z SDS. Seveda ne zaradi usklajenosti
programov, ki so daleč narazen, ampak zgolj zaradi koristi ministrov in
poslancev strank, da ostanejo na svojih položajih. Ko je vstopila v koalicijo z
Janšo, so SMC začeli masovno zapuščati njeni volivci – kmalu je postala le
stranka na papirju. Danes je tako stranka brez članstva, stranka
peščice poslancev in treh ministrov. V njej so ostali le še tisti, ki so si
izborili prvo vrsto pri koritu in jim ni mar, če stranka na prihodnjih volitvah
niti ne pride v parlament.
Kaj pa DeSUS? V tej stranki je kmalu prišlo do razkola med
privrženci in nasprotniki nove predsednice. Po škandalih, ki jih je le-ta povzročala,
je bilo jasno, da bo tudi podpora tej stranki v javnomnenjskih raziskavah
strmoglavo padala. In to se je tudi zgodilo.
V mesecu marcu se je izpolnil še zadnji pogoj za spremembo oblasti. Predsednik vlade Šarec je nenapovedano odstopil! S tem nedomišljenim dejanjem je Janši na stežaj odprl vrata do oblasti, ki jo je glede na hude težave s pomanjkanjem sredstev za politično borbo in grozečimi ovadbami za svoje politično preživetje, krvavo potreboval. V rekordnem času je sestavil koalicijo voljnih. Servilni predsednik Pahor mu je nemudoma podal mandat za potrditev vlade v Parlamentu in že je pričel vladati. Takoj po izglasovanju mandata v Parlamentu, še isti večer, je pričel s kadrovskimi zamenjavami in ukrepi, ki so koristili njemu in njegovi stranki. Kaj kmalu je prišla na dan afera o nakupovanje zaščitne medicinske opreme (v veliko primerih tudi neustrezne) preko posrednikov (in okoriščanja z delitvijo provizij), sledile so ji še druge. Tako smo skorajda vsak dan priče novim aferam, ki jih povzročajo SDS, njeni priskledniki in pa tudi koalicijski partnerji. Ministri in državni sekretarji vlade niso izjeme.
Zaradi vsega naštetega se nam vsiljuje spoznanje, da je pri vseh opisanih pogojih potrebnih za drastične spremembe v političnih strankah in posledično v slovenskem političnem vsakdanu, imel pomembno, če ne že odločilno vlogo prav Janša. Kako mu je to uspelo, še posebej z vodilnih položajev vreči vse, ki niso hoteli z njim v koalicijo, nam navadnim državljanom ni znano. Priznati pa mu moramo izredno politično spretnost in zvitost.
Toda vrnimo se k izdajalcem!
Vodstva strank SMC in DeSUS in njihovi poslanci so s prestopom v Janševo koalicijo izdali večino svojih volivcev. Dokaz temu so njihova številna razočarana negodovanja v javnih medijih in družbenih omrežjih, še bolj pa osip članstva v strankah. Seveda je za obe stranki v javnih anketah o priljubljenosti strank pri potencialnih volivcih sledil padec s pristankom na trdih tleh. Volivci jih praktično ne podpirajo več. Obe sta padli tako nizko, da ne premoreta niti 1 odstotka privržencev. Ob volitvah pa sta jih imeli skupaj 14,86% (SMC 9,93% in DeSUS 4,93%). Pridobili sta 14 poslanskih sedežev, ki danes predstavlja 1% volivcev!? Torej, v sedanji koaliciji 12 poslancev predstavlja manj kot odstotek volivcev (dva sta jim med tem ušla).
Ne glede na to pa izdajalci v javnosti nenehno izkazujejo svojo trdo in nenačelno politično kožo. Svojih dejanj se ne sramujejo (mogoče ima kdo toliko vesti, da se jih privatno le sramuje), v javnosti pa se sprenevedajo in nam lažejo, da bodo tudi v sedanju koaliciji izpolnili strankarski program?! Pri tem pa so tiho ob vseh grobih posegih SDS v našo ustavo, zakone in človekove pravice. Zatiskajo si oči, ko Janša grobo uresničuje svojo Drugo republiko. Njihova podpora, ker so del koalicije, mu to omogoča. Torej so enako odgovorni in krivi!
Naj omenim le nekatera, najbolj izpostavljena imena
izdajalcev svojih volivcev: Počivalšek, Pivčeva, Gantar, Zorčič, Kozlovičeva,
Slugova, Jurša itd.
Zdravko Počivalšek:
v novi vladi je ostal na mestu ministra za gospodarstvo. Takoj je zaradi
virusne epidemije pričel izkoriščati svoj položaj in nakupoval manjkajočo
medicinsko opremo prek posrednikov za velike provizije. Vse s »plemenitim
namenom«, da je »reševal človeška življenja«. Okoriščal se je predvsem z nakupi
zaščitnih mask in druge medicinske opreme, najdonosnejši posel z ventilatorji
pa je prepustil SDS. Vsaj tako je izjavil v javnosti. Sedaj ga preiskujejo
kriminalisti.
Aleksandra Pivec:
v novi vladi je ohranila mesto ministrice za kmetijstvo. Tako je lahko
nadaljevala s svojo nepredstavljivo prakso
številnih službenih poti (seveda zaradi dnevnic!) na kateri se je
pustila gostiti, večkrat tudi skupaj s sinovoma in varnostniki, s strani kmetov
in kmetijskih obratov. Pod pritiski DESUS-ove poslanske skupine in javnosti je
morala odstopiti, čeprav se je upirala »z vsemi štirimi«.
Tomaž Gantar: v
novi vladi je ostal minister za zdravje. Bil je eden izmed najvplivnejših
članov stranke, ki so bili proti predsedniku Erjavcu in ki so potiskali Pivčevo
na mesto predsednice stranke. To jim je tudi uspelo. S tem so omogočili, da je
DeSUS šel v Janševo koalicijo. Po prvem valu virusne epidemije je zagotavljal,
da smo toliko naučili, da bomo za morebitni drugi val veliko bolje
pripravljeni. Sedaj se spopadamo z drugim, še hujšim valom, pripravljeni pa smo
še manj kot ob prvem. Odkar je na mestu ministra za zdravje, obljublja
zmanjšanje čakalnih vrst v zdravstvu. Zgodilo pa se je na žalost prav nasprotno
– čakalne vrste so se v njegovem mandatu (v dveh vladah) občutno povečale. V
medijih, kot odgovorni minister, stalno izjavlja, da je »potrebno nekaj
narediti«. Kot velik zagovornik privatnega zdravstva, vidi rešitev v tem, da ga
iz državnega denarja dodatno financiramo. Kaj pa javno zdravstvo? No, to je za
reveže!
Igor Zorčič:
skromni anemični advokat, ki je kandidiral na listi SMC, uspel in postal
poslanec. V času Šarčeve koalicije se je
odlikoval s strpnostjo in konstruktivnim pristopom pri sprejemanju odločitev,
pa tudi v odnosih z opozicijo. Ob vstopu v novo desno koalicijo, se je spremenil
v tihega podpornika Janševega spreminjanja državnega aparata in lomastenja po
represivnih inštitucijah, medijih, kulturi itd. Za nagrado se je zavihtel na
mesto predsednika Državnega zbora, po protokolu drugega človeka v državi, takoj
za predsednikom Pahorjem. Za tako lepo nagrado je bil pripravljen »požreti vsa
svoja dotedanja prepričanja«. In to počenja še danes.
Janja Sluga: vodja parlamentarne poslanske skupine SMC, ki v parlamentu pridno glasuje za ukrepe sedanje vlade, kot je tudi za ukrepe prejšnje. Za lahko delo poslanke in odlično plačo, brez sramu podpira katerokoli vlado, ne glede na to kaj vlada počne. Često se v imenu stranke in poslanske skupine pojavlja v medijih in brez moralnih predsodkov zagovarja sodelovanje SMC v sedanji vladi. Za razumevanje njenega brezvestnega kameleonstva citiram njeno javno izjavo leta 2019 o Janši, ko je še podpirala prejšnjo vlado:
Sedaj
pa je ena v medijih najbolj izpostavljenih zagovornikov Janševe vlade. Na Odmevih 20.9. letos je na primer izjavila: »Legitimnost tej vladi niso dale stranke, ki
sestavljajo to koalicijo. Legitimnost tej vladi daje 416.591 volivk in
volivcev. Toliko jih je glasovalo za stranke, ki sestavljamo koalicijo.«
In odgovori
volivcev SMC: »Laž. Spet laž. Volivci SMC in DeSUS niso in nikoli ne bodo
glasovali za koalicijo s SDS. Potrditev in streznitev sledita na prihodnjih
volitvah« (citat ene izmed mnogih izjav bivših podpornikov SMC na družbenih
omrežjih). Toliko o kredibilnosti gospe Sluga.
Franc Jurša:
vodja parlamentarne poslanske skupine DeSUS, ki deluje nenačelno in nemoralno,
enako kot Slugova pri podpiranju prejšnje in sedanje vlade. Bil je tudi glavni
akter, ki je spodnesel svojo predsednico Pivčevo. Javnost sicer ne ve, zakaj se
mu je zamerila, saj jo je pri rušenju takratnega predsednika stranke, še
prejšnje leto močno podpiral. Čeprav mu je uspelo odstraniti Pivčevo iz
prestola in stranke, pa javno zagotavlja, da bo poslanska skupina še naprej
disciplinirano glasovala v Parlamentu za ukrepe sedanje vlade. Za kaj že? Za
poslanske privilegije in dobro plačo!
Ne bom našteval še vseh drugih izdajalcev, ki se krčevito držijo svojih stolčkov in prednosti, ki
jih prinašajo, ker se zavedajo, da bi jih predčasne volitve odplaknile na
politično smetišče, saj bi bil ta prispevek predolg. Ko razpade Janševa
koalicija, bodo Počivalšek, Pivčeva ter poslanci SMC in DeSUS politično mrtvi,
razen, če se ne bodo ravnali po vzoru večnega zunanjega ministra v naši novi
državi Dimitrija Rupla, ki so ga posnemali še mnogi drugi, »bom pač prestopil v
drugo stranko«. Zaradi zaslug bi Pivčevo in Počivalška v svojo stranko utegnil
sprejeti le še Janša.
Trenutno pa postaja vedno bolj aktualno vprašanje ali bodo
kateri izmed izdajalcev vseeno premogli toliko hrabrosti in samospoštovanja ter
s svojimi glasovi pomagali, da izstopimo iz vlaka norosti, kot je Dnevnik v
uvodnem članku 8.10. poimenoval sedanjo vladajočo koalicijo in njeno delovanje.
Če bi prestopili na stran novo nastajajoče koalicije KUL (Koalicija ustavnega loka)
pod vodstvom ekonomista P. Damjana, ki jo sestavljajo stranke LMŠ,SD, Levica in
SAB in glasovali za konstruktivno nezaupnico sedanji vladi, se jim niti ne bi
bilo potrebno odpovedati sedanjih privilegijev, vsaj ne do konca mandata. Izdajalci,
kaj menite?
Ali je ta možnost utopična ali realna opcija? Bomo videli,
upanje umre zadnje!
Zaskrbljeni državljan 1
Komentarji
Objavite komentar