NAJZASLUŽNEJŠA OSAMOSVOJITELJA – prijatelja in sovražnika
NAJZASLUŽNEJŠA OSAMOSVOJITELJA
– prijatelja in sovražnika
Novinarka Rosvita Pesek je avgusta letos v oddajah RTS 1
»Pogovori z osamosvojitelji« izbrala, po njenih kriterijih, izmed 61.000 ljudi
s statusom veterana vojne za Slovenijo, pet zaslužnežev, ki so bili v času
našega osamosvajanja na vidnih položajih in «ki so imeli odločnost, pogum in
vizijo?!« ter jih poimenovala »osamosvojitelji«. Dva izmed njih sta bila zaradi
nezakonitega prisvajanja, kazensko obsojena in postala prebivalca zapora na
Dobu. Med njima je razlika le v tem, da je enega Ustavno sodišče pomilostilo,
ker naj bi demokracija v Sloveniji, z vodjo opozicije v zaporu, trpela, drugi
pa še sedi. O izboru zaslužnežev za slovensko osamosvojitev in vsebini
intervjujev je bilo napisano in izrečeno veliko različnih, celo nasprotujočih
si mnenj.
Po moji oceni je najbolje ponazorila Rosvitino zamisel
novinarka RTV Slovenija Eugenija Carl. Na Facebooku je zapisala: »Tile
osamosvojitveni intervjuji. Kot da je leto 1991 in potem konec sveta. Vsako
leto eni in isti obrazi v teh neskončnih, dolgočasnih, nezanimivih intervjujih
in izjavah. Vsako leto! Že 29 let jih gledamo, od leta 1991 to okrog obračamo.« Res je. Ali nimamo dovolj njihovih samohval
in zahtev po posebnem statusu v družbi, po skorajda 30 letih?
Peskini intervjuji so me spodbudili, da tudi sam napišem
nekaj o dveh Rosvitinih izbrancih, osamosvojiteljih, ki ju dobro poznam. Oba
sta si uspela prisvojiti pomemben delež pri krojenju naše usode v samostojni
državi, ki ga od ustanovitve slovenske države za nobeno ceno ne izpustita iz
rok. Seveda udeležba pri osamosvajanju Slovenije in nato vladanju državi ni
njuna edina skupna točka. Imata jih veliko, so pa med njima tudi razlike. Tudi
po karakterju in ravnanju sta si deloma slična, pa tudi zelo različna.
i
Sličnosti:
-
oba sta obsedena z oblastjo in sta brez
predsodkov, ko jo je potrebno naskakovati,
-
oba sta svoje življenje in vse svoje sile
posvetila borbi za oblast, oba uživata v vladanju ter pomembnosti, prednostih in
materialnem ugodju, ki so njegova posledica,
-
oba sta politična konvertita, najprej zagrizena
komunista, nato antikomunista in borca proti komunističnemu zlu,
-
oba sta brez predsodkov menjala pripadnost
političnim strankam in ideologijam.
-
oba si po svoje tolmačita resnico in jo
prilagajata svojim trenutnim potrebam,
-
oba menita, da sta najbolj zaslužna pri
osamosvajanju Slovenije in gradnji naše države,
-
oba ne prenašata kritike in ugovorov, njihova
beseda je ukaz,
-
oba ščitita svoje privržence in sta neusmiljena
do svojih političnih nasprotnikov,
- oba sta prepričana, da sta zaradi svojih zaslug nad zakonom in moralo ter morata biti deležna privilegijev.-
Razlike:
-
prvi se redno poslužuje sovražnega govora, drugi
manj,
-
prvi je pragmatičen in realist, drugi se ima za
intelektualca in pisatelja,
-
prvi je hladen, preračunljiv in zamerljiv, drugi
gostobeseden, osoren in vzkipljiv,
-
prvi je previden in človek akcije, drugi bučen
in se rad hvali,
-
prvi izkorišča oblast za svoje koristi (prodaja
orožja, Depala vas, Patria, ventilatorji, Posočje), drugi stavi na razkošje in
pomembnost,
-
prvi je aboniran predsednik politične stranke,
drugemu je ta položaj uspeval le kratek čas,
-
prvi je po članstvu v ZK menjal le tri stranke,
drugi je postal prepoznaven po nenehnem menjanju strank in telovnikov,
-
prvi delu slovenskih volivcev nadomešča boga, ki
ga na volitvah vsakič disciplinirano volijo, drugega se v javnosti drži slab glas
in nima privržencev,
-
prvi
skrbi za svoje zveste pomagače, neposlušnih pa se brezkompromisno znebi, drugi
takih problemov nima, ker si privržencev nikoli ni uspel pridobiti,
-
prvi je
prepovedano objavo vojaškega dokumenta in posledično zapor na Roški ter nato osamosvojitev
Slovenije vešče izkoristil in si ustvaril podobo mučenika, ki ga je
katapultirala v vrh slovenske politične elite, drugi ni imel te sreče, v
javnosti si je ustvaril podobo nepopularnega naduteža in nergača,
-
prvi je bil zapornik na Dobu, drugi kaj takega
ni doživel,
-
prvi se je po zanj srečnih naključjih in tajnemu
delovanju v opoziciji ponovno dokopal do oblasti, drugi le do pokoja.
In še bi lahko naštevali…
V času obstoja samostojne Slovenije sta bila
prijatelja, somišljenika in sodelavca, kasneje pa politična sovražnika in
konkurenta, nato sta se za nekaj časa zaradi politične koristi zopet pobotala itd.
Večkrat sta umazano perilo prala tudi v javnosti. Najbolj odmevno pa je leta
1995 prvega, ko sta bila v fazi sovraštva, javno opisal drugi: »Janez Janša je demagog. V politiki
nesramen in rad podtika. Ne izbira sredstev, je hudoben in brezobziren. Ne išče
svetovalcev, ampak vernike. Ne išče sodelavcev, ampak služabnike. Janšev načrt
je spraviti SLO oblasti v težave, pa naj nas stane kar hoče.«
Vir:
Mladina.si
No, nekaj let zatem je ta isti drugi, po stalnem
preskakovanju iz ene stranke v drugo končno pristal prav v stranki prvega. In zopet je napočila
faza prijateljstva, ki traja še danes.
Oba sta naša sodobnika in smo (na žalost) z njima in njunimi
dejanji prisiljeni živeti skupaj v naši (na žalost tudi njuni) Sloveniji.
O kateremu dvojcu najzaslužnejših osamosvojiteljev je
govora, pa ugotovite sami.
Zaskrbljeni državljan 1
Komentarji
Objavite komentar