MEDNARODNA DEJAVNOST JANŠEVE VLADE (2)
MEDNARODNA DEJAVNOST JANŠEVE VLADE (2)
Odkar je Janševa vlada pred devetimi meseci prevzela oblast,
se zunanja politika Slovenije korenito spreminja, na žalost v smeri, ki pelje
stran od naših nacionalnih interesov.
Že 20.maja sem v tem blogu prvič izrazil razočaranje nad prvimi
potezami, takrat še nove Janševe vlade na mednarodnem področju. Pravzaprav nad začetno
nedejavnostjo, predvsem pa nad (ne)aktivnostjo novega zunanjega ministra
Logarja. Edino, kar smo izvedeli o
njegovi dejavnosti je bilo, da se je nekajkrat na mejah sestal s svojimi
pandani iz sosednjih držav in se dogovarjal o mejnih režimih za zajezitev
širjenja covida 19.
Nato pa so sledili »faux pas« in kiksi eden za drugim.
Najprej je veleposlaništvo Slovenije pri Svetu Evrope, ki ga
neposredno nadzoruje Ministrstvo za zunanje zadeve, predalo uradno depešo o
pristranskosti slovenskega novinarstva in medijev, ker naj bi še vedno delovali
»po vzorcih iz bivšega komunističnega režima«.
Sledilo je spremno pismo Janše Evropski komisiji k poročilu
o stanju v našem pravosodju, v katerem je blatil naše sodstvo. Sledil je Janšev
žaljiv tvit o pobojih v Srebrenici, ki je Sloveniji povzročil izjemno škodo. Ne
le pri muslimanih v Bosni, ampak tudi v napredni mednarodni skupnosti in pri
naših sočlanicah v Evropski uniji. Zgražanja in protesti mednarodnih inštitucij
in znanih osebnosti so se kar vrstili. Muslimanski svet je bil seveda še
posebej ogorčen.
Nato so sledili številni tviti in pismo našega predsednika
vlade v podporo Poljski in Madžarski, črnima ovcama v Evropski uniji. Vlada pa
je radikalizirala tudi stališča Slovenije do odnosa s Turčijo – iz skupine
najbolj tolerantnih članic EU, smo prešli med tiste, ki zagovarjajo najbolj
radikalne ukrepe. Enako velja za odnos s Kitajsko, prešli smo v tabor tistih
članic, ki so najbolj kritične do te velesile. Še posebej pa je Kitajsko
prizadel Logarjev podpis pod deklaracijo o varnosti omrežij G5, s katerim nas
je dodal seznamu »voljnih držav,« ki se povsem podrejajo ameriškim interesom v
njihovi gospodarski vojni s Kitajsko. Odveč je ugotavljati, kakšno škodo smo si
pri tem naredili in kako nam bo to škodovalo v bodočih odnosih s Kitajsko. Za
majhno državico so taka konfliktna stališča vedno kontra produktivna in
škodljiva.
Nato so pa kot vrh nesmotrne zunanje politike, sledili še tviti
predsednika vlade v podporo Trumpu in z žaljenjem
Bidena in še bi lahko naštevali. Same zgrešene zunanje-politične poteze.
V tem tednu pa sta si tako Janša, kot tudi Logar uspela
izposlovati obiska v tujini. Logar v ZDA, Janša v Izrael. Na prvi pogled bi
lahko ocenili, da to končno pomeni bolj aktivno in za Slovenijo koristno delovanje
na mednarodnem področju. Toda le na prvi pogled.
Logarjev obisk pri Pompeu se je sicer končal s pompoznim
sporočilom za tisk, da je na pogovorih dosegel dogovor o zagonu »strateškega
dialoga« med državama. Na prvi pogled bi dejali, kakšen velik uspeh za novinca je
dosegel na diplomatskem parketu in to že v prvem letu svojega ministrovanja.
Večina dolgoletnih zunanjih ministrov takega uspeha ne beleži v vseh svojih
dolgoletnih karierierah. Logar pa je naši mali državici omogočil strateško
partnerstvo z najmočnejšo svetovno velesilo. Wow!
Če pa pogledamo bolj podrobno ta »dosežek« in upoštevamo, da
Trumpova administracija, vključno s Pompeom, pakira kovčke ob odhodu z oblasti,
potem nas lahko ta partnerski dialog le zaskrbi. Ni težko ugotoviti, da nam ta »izjemen
dosežek« našega nadobudnega zunanjega ministra ne bo koristil. Obratno, bratenje
s Trumpom in njegovo ekipo nam bo škodovalo pri navezavi stikov s prihajajočo Bidenovo
administracijo, ki ima povsem druge zunanje-politične prioritete. Zato si bo
tudi iskala strateške partnerje po svoji
meri. Nikakor pa ne bo med njimi tistih, ki so s čivkanjem podpirali protikandidata
njihovemu izbrancu, torej Trumpa in ga pred končnim izidom volitev celo že
proglašali za zmagovalca. Še več, že med štetjem glasov, so se mu slinili s
čestitkami za zmago, Bidena pa zmerjali z najšibkejšim predsednikom ZDA v
zgodovini. Ko se je tehtnica nagnila v korist Bidena, pa so ponavljali za
Trumpom, da so mu ukradli volitve. (Ta obtožba nam je znana iz domačih logov!).
In zaključek: »Strateško partnerstvo« z odhajajočo vlado, nam bo vsekakor zelo škodovalo
pri graditvi bodočih odnosov z ZDA. Logarjev dvodnevni obisk zato ni služil
interesom Slovenije, dejansko je šlo le zato, da je dobil fototermin z zunanjim
ministrom ZDA, ki ga bo lahko kazal še svojim vnukom. Prislužil si ga je pa z Janševim
tvitanjem in gostitvijo Pompea. Ta obisk je bil v slogu: »K… gleda Slovenijo«,
kot mi je nekoč dejal nek funkcionar naše politične stranke, »pomembno je, da koristi
stranki«.
In, da bo situacija za Slovenijo še bolj neugodna, so se prav v času, ko se je Logar mudil pri Pompeu, njegovi kolegi, zunanji ministri EU v okviru skupne zunanje in varnostne politike, dogovarjali o novi strategiji odnosov z Bidenovo administracijo. On pa je istočasno navezoval strateško partnerstvo s tistimi, ki gredo z 20. januarjem v politično pozabo. »Ne moreš verjeti, da je kaj takega mogoče«, bi dejal moj prijatelj Srečo. Pa je, na žalost.
Kaj pa to pomeni za slovenske interese? Nič drugega, kot
soliranje nadobudnega ministra za svojo lastno korist, proti interesom države,
ki jo zastopa. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da njegova poteza za naše evropske
partnerje pomeni odmik od skupne evropske zunanje politike. Diplomatsko
gledano, poteza, ki nam bo škodila tudi v okviru evropske skupnosti.
V podobnem slogu je potekal tudi Janšev obisk v Izraelu. Pogovori o nakupovanju orožja in sodelovanju na področju tehnoloških inovacij z odhajajočim predsednikom vlade Netanjahujem so se dogajali prav v času, ko se razpušča Kneset in ni znano, kdo bo prišel na oblast. Zato tudi ne moremo predvideti, ali bo izraelska stran te dogovore v bodoče upoštevala. Najbolj pa me je presenetilo, ko sem na TV gledal uradno tiskovno konferenco. Naš premier ni govoril v slovenskem jeziku (s prevajalcem), kar je običajna praksa tako na uradnih tiskovnih konferencah, kot tudi na uradnih pogovorih. Preskušal se je v grosupeljski angleščini! V primerjavi z gostiteljem, ki se je izražal v odličnem angleškem jeziku, je izpadel katastrofalno, kot da bi predstavljal kakšno nerazvito daljno državico, npr. Tonguzijo. Postalo mi je nerodno. Janša je tako pokazal, da očitno ne pozna pravil, ki so običajna na obiskih državnikov v tujini. Postal pa sem tudi jezen na njegove svetovalce, ki mu niso svetovali, da se s tako izgovorjavo in neznanjem angleškega jezika le smeši, pa tudi nas, ki nas predstavlja.
Zaskrbljeni državljan 1.
Komentarji
Objavite komentar