ŽALOSTNA PODOBA DANAŠNJE AMERIKE
ŽALOSTNA PODOBA DANAŠNJE AMERIKE
Posnetki in zvočni zapisi napada na Kongres so šokantni in za Ameriko nekaj novega, strašljivega. Kaj se dogaja? Ocene variirajo od tega, da je to začetek konca trumpizma, do tega, da smo priča nadaljnji fazi erozije ameriške demokracije. Težko je biti v tem trenutku pameten in predvideti bodočnost te države.
Najprej dejstva. Dan se je začel z zaključnim dejanjem predsedniških volitev: Kongres z verifikacijo izidov v zveznih državah uradno konča volilni ciklus, ki je stekel 3. novembra, ko je J. Biden dobil 306 elektorskih glasov in D. Trump 232. Proceduro verifikacije vodi podpredsednik ZDA: na skupni seji obeh domov se Kongres seznani z volilnimi izidi v vsaki od 50 zveznih držav in zveznega distrikta Washington posebej - po abecednem redu. Člani Kongresa imajo pravico oporekati volilnemu izidu v katerikoli od 50 držav; v takem primeru oba domova na ločenih sejah po dvourni razpravi glasujeta. Če je oporekanje sprejeto, se glasovi tiste države črtajo, sicer se volilni izid potrdi. Praviloma je procedura zgolj ceremonialna in Kongres v nekaj urah verificira izide vseh 50 držav in uradno proglasi novega predsednika.
Kljub večkrat (tudi sodno) potrjeni zmagi Bidena so republikanci napovedali, da bodo oporekali volilnim izidom v 5 državah, kjer je Biden zmagal z relativno majhno večino; izračunali so, da bi v primeru uspešnega oporekanja zmagal Trump. Napoved se je uresničila že pri drugi državi - Arizoni. Izziv je vložilo kakih 70 članov predstavniškega doma in kak ducat senatorjev, izključno republikancev. Po razpravi in glasovanju na ločenih sejah je bil izziv zavrnjen. Verifikacija se je nadaljevala z Arkansas-om itd.
V istem času je Trump kaka dva kilometra od Kongresa organiziral protestni miting, na katerem je bilo med 20.000 in 30.000 privržencev iz vse države. Več govornikov je "ogrelo" množico (tudi Trumpov sin), da bi jo Trump na koncu naščuval in pozval k "rešitvi Amerike", saj je on zmagal z ogromno večino ("landslide"), k preprečitvi sramotne kraje volitev, k protestnemu maršu na Kongres, kjer naj protestniki pokažejo "korajžo in moč"; Trump naj bi šel z njimi, kar pa se ni zgodilo - tega si oranžnoglavec le ni upal. Jezna množica je potem krenila proti Kongresu, na kratko opravila z varnostjo, na nekaj mestih vdrla v stavbo (menda je le-teh bilo med 5000 in 8000), povzročila precej škode in hotela fizično obračunati z "zločinci". Policija je posnela pogovor treh nasilnežev, ki so iskali podpredsednika Pence-a, da ga obesijo zaradi izdaje. V kaosu so člane Kongresa evakuirali v varne prostore po kleteh, v metežu so umrli štirje protestniki (dan pozneje je v bolnišnici umrl še varnostnik zaradi hudih poškodb glave). Po nekaj urah divjanja so okrepljene varnostne sile odstranile nasilneže, jih oddaljile od stavbe Kongresa in jih nekaj desetin aretirale.
Kongres je lahko nadaljeval z delom šele zvečer. Nekaj senatorjev je po tem šoku odstopilo od oporekanja, tako da se je to zgodilo le v primeru Pennsylvanije; izziv je bil zavrnjen. Med razpravo je mlad demokrat iz Pennsylvanije označil republikance kot lažnivce, ki namenoma zavajajo široke množice z lažmi o volitvah, da bi cinično pobrali njihove glasove na naslednjih volitvah. Grozil je fizični obračun, saj je nekaj republikancev grozeče odšlo proti govorniku. Ko jim je zastavil pot demokrat bivši igralec ameriškega football-a so se ob pogledu na njegovo postavo kaj hitro vrnili na svoje sedeže. Joseph Biden je bil nekaj pred četrto uro zjutraj uradno razglašen za novega predsednika ZDA, Amerika pa ostala zaprepadena nad nasilnim poskusom Trumpa, da še tik pred koncem nekako spreobrne izid volitev.
Postaja očitno, da so trumpisti do konca izpeljali načrt anuliranja volitev, če jih dobi Biden; načrt je nastajal nekaj mesecev in zanj je Trump že od poletja pripravljal teren s trditvami, da bodo volitve neregularne in zgoljufane - če jih izgubi, seveda. Volitve so bile popolnoma normalne kljub težjim okoliščinam zaradi Covida. Ko ni šlo preko sodišč, so pritisnili na lokalne volilne funkcionarje, da "najdejo" velike nepravilnosti - brez uspeha. Potem so enako pritisnili na republikanske oblastnike po zveznih državah - tudi nič. Zatem je Vrhovno sodišče zavrnilo tožbo skupine vrhovnih tožilcev zveznih držav (podprto s strani več kot polovice republikancev v Kongresu) o "masovnih nepravilnostih in milijonih nelegalnih glasov za demokrate". Nato je Trump direktno pritisnil na podpredsednika Pence-a, da pri verifikaciji 6. januarja doseže anuliranje izidov. Ni sprejel razlage, da to podpredsednik - njegov najbolj verni lakaj - niti teoretično ne more, saj le ceremonialno predseduje, in ga grobo napadel za izdajo. In nato še zadnji poskus - nasilje. Nove podrobnosti prihajajo na dan vsako uro in postajajo dejansko zaskrbljujoče - morda se bo kmalu govorilo o poskusu državnega udara. /Komentar enega od mojih prijateljev: kot da bi gledaj napad na Bastille v Parizu julija 1789 ali na Zimski dvorec v Petrogradu oktobra 1917./
Človek si težko predstavlja, da je Trump, ki sicer ne slovi po visoki inteligenci, tako izgubil občutek za realnost, da je mislil, da bo s pomočjo drhali prisilil Kongres, da ovrže rezultat legitimnih volitev. Po nekaterih virih iz Bele hiše je na robu zloma, hodi naokoli, benti, vpije. Če sem si jaz, nepomembni anonimnež, drznil v prejšnjem eseju Trumpa označiti za norca, je to sedaj nekaj normalnega med novinarji, politiki in javnimi osebnostmi. Bolnik, norec, fašist ipd. so označbe zanj tudi v uglednih medijih. Neverjetno do kod je prišla ta država. To je bilo drugič v 240-letni zgodovini ZDA, da je bil napaden Kongres - prvič se je to zgodilo med angleško-ameriško vojno leta 1812, ko so ga Angleži požgali (stavba je bila takrat precej manjša).
Del množice, ki je napadla in onečastila Kongres (med drugim so celo mazali zidove s človeškim blatom) je bil resnično na najnižji ravni sodrge. Vse znane neonacistične skupine so sodelovale, beli nacionalisti kot Proud Boys in Boogaloo, neka nova grupacija z imenitnim mottom "pobiti novinarje", nekaj jih je nosilo secesionistične zastave ameriškega juga. Po vseh levih medijih je krožila fotografija nasilneža, ki je na majici nosil napis "6 M w e" - Six Million Weren't Enough (šest milijonov ni bilo dovolj - aluzija na žrtve holokavsta med 2. svetovno vojno), sicer znano geslo ameriških neo-nacistov. Zanimivo oziroma značilno je, da dobršen del protestnikov ni natančno vedel za kaj je tam: o Kongresu, delovanju političnega sistema, volitvah ipd. imajo le bledo predstavo. Veliko je bilo "vernikov" zloglasnega gibanja QAnon, ki so vedeli le to, da je treba obračunati z bando pedofilskih satanistov (seveda demokratov), ki so njihovemu ljubljenemu vodji ukradli volitve. Človek ne ve, ali naj se smeje ali joče.
Mediji postopoma odkrivajo, da je bila vsa akcija skrbno načrtovana, dobro koordinirana in zelo verjetno v veliki meri finansirana (morda celo direktno od Trumpa). Izgredniki so prišli tudi iz oddaljenih krajev cele Amerike, mnogi brezposelni ali v najnižjih dohodkovnih skupinah, ki si takega izdatka ne morejo privoščiti. Samo primer: danes se je razvedelo, da je premožni podjetnik, lastnik ogromnega supermarketa v Bonita Springs v jugozahodni Floridi (kjer trenutno živim) in goreč trumpist, financiral dva avtobusa lokalnih protestnikov (za nekatere od njih je policija ugotovila, da so vdrli v stavbo Kongresa.) Hitro in učinkovito: 20 ur vožnje do Washingtona, protest in 20 ur vožnje nazaj domov. Lokalni demokrati pozivajo na bojkot supermarketa (reakcija moje žene: "ne prestopim več praga te trgovine!")
Rezultat cele epizode: civilizirana Amerika se je v celoti ostro obrnila proti Trumpu. Kritike, zahteve po odstopu ali odstranitvi, po sodnem pregonu kar dežujejo od povsod. Razklal se je tudi doslej sicer pretežno molčeči republikanski vrh. Kar nekaj znanih osebnosti (tudi med finančno in poslovno elito) ga je pozvalo k odstopu. Znana senatorka iz Aljaske Lisa Murkowski je prva zahtevala Trumpov odstop ali takojšnjo odstranitev; obenem je napovedala izstop iz stranke. Trumpa zapuščajo sodelavci, odstopi se kar vrstijo. Resnici na ljubo, marsikdo med njimi je hipokrit, ko sedaj v velikem patriotskem zanosu odstopa - v vsakem primeru bi letel iz Bele hiše 20. januarja, ko se vseli Biden. Prišlo je tako daleč, da celo demokrati prosijo nekatere vidne člane Trumpove ekipe, naj ostanejo do konca ob njem, da bi v kaotični situaciji v naslednjih 11 dneh preprečili kakšno nevarno neumnost. Zelo popularni bivši načelnik štaba oboroženih sil general Colin Powell je včeraj na televiziji zatrdil, da je jedrsko orožje pod kontrolo (beri: da Trump tu ne more storiti ničesar.) Vsi glavni družbeni mediji (Facebook, Instagram, Twitter, YouTube, Reddit) so začasno blokirali ali kar odpravili Trumpove platforme, kar je zanj verjetno najhujši udarec, saj je izgubil glavno "orožje" - direktno komunikacijo z milijoni privržencev. Vendar še vedno kakšna tretjina Američanov verjame, da so bile volitve neregularne, 10-12 % jih podpira napad na Kongres - že sam ta podatek zaskrbljuje.
Demokrati in nekaj republikancev enotno zahtevajo Trumpovo takojšnjo odstranitev. Ostrina napadov nanj kar preseneča, a je očitno desekracija svetinje ameriške demokracije vzbudila močna čustva. Trump se je sicer ustrašil posledic svoje norije. V značilnem trumpovskem preobratu je v dvominutni izjavi "ogorčeno" obsodil nasilje in pozval organe pravosodja, da ostro kaznujejo izgrednike (ki jih je še 24 ur prej glasno ščuval!). Obenem je obljubil, da bo sodeloval pri mirnem prenosu oblasti (čeprav ne priznava, da je volitve izgubil.) Ga tudi ne bo na Bidenovi zaprisegi. (Biden je na tiskovni konferenci reagiral, da je to odlična ideja in edina stvar o kateri se s Trumpom strinja.) A je že čez nekaj ur pozival k uporu; takrat ga je Twitter ukinil. Na enem od družbenih medijev skrajne desnice se že govori o Trumpovi podpori novemu napadu na Washington 17. januarja. Besen je, ker ne more več direktno pozivati k uporu preko Twitterja in Facebooka.
Govori se o treh možnostih; odstopu, odstranitvi po 25. amandmanu Ustave ali razrešitvi (impeachment) s strani Kongresa. Trump je že odbil, da bi odstopil, a si utegne premisliti. Če odstopi, ga takoj nasledi podpredsednik Pence, ki v funkciji predsednika lahko Trumpa pomilosti. To postaja hudo aktualno, saj je federalni tožilec za Washington že napovedal natančno analizo Trumpovih javnih nastopov zadnjih dni in sodno preganjanje, če se ugotovi, da je ščuval k nasilnemu napadu na institucije in lastnino države.
Zanimiv je 25. amandma k Ustavi, ki ureja predčasno prenehanje funkcije predsednika. Sprejet je bil leta 1967, ko po umoru predsednika Kennedya leta 1963 in zaprisegi podpredsednika Johnsona ni bilo jasno, kako izbrati novega podpredsednika. Amandma ureja proceduro v primerih predsednikove smrti, odstopa ali hude bolezni. Govori pa tudi o četrti možnosti - aktualni v sedanjem trenutku - da podpredsednik z glasovi večine članov vlade proglasi predsednika za "nezmožnega opravljati svoje funkcije in odgovornosti". Pismeno izjavo o tem pošlje vodjem obeh domov Kongresa, ki mora v 4 dneh o tem razpravljati in odločati z dvotretjinsko večino o odstranitvi. Pence je že izjavil, da tega ne bo storil (boji se, da si bo nakopal bes množic, kar mu lahko ogrozi nadaljnjo politično kariero; še pomembneje, boji se za svojo osebno varnost.)
Tretja možnost je razrešitev. Ne pozabimo: Trump je bil pred manj kot letom dni razrešen v predstavniškem domu, a senat tega ni potrdil - potrebna je dvotretjinska večina. V Kongresu že pripravljajo proceduro po skrajšanem postopku, ki bo vložena v ponedeljek zjutraj. Časovno bo sicer šlo na tesno, a razrešitev bi bila simbolično pomembna kot kazen za protidržavno dejanje; je pa tu še sila pomemben element: z razrešitvijo dobi bivši predsednik doživljenjsko prepoved kandidiranja za kakršnokoli politično funkcijo. Demokrati upajo, da bo to prineslo glas marsikaterega republikanca v senatu, saj bi Trumpu onemogočilo kandidaturo na volitvah 2024; med republikanci v senatu je kar nekaj potencialnih kandidatov. Trump je svojo kandidaturo sicer že napovedal. Osebno mislim, da ga čez štiri leta ne bo več na sceni.
V vsakem primeru bo Trump odšel iz Bele hiše najpozneje 20. januarja. In kaj čaka Ameriko potem? Zagotovo težki časi. Državo je treba rešiti pred epidemijo (ravno nesrečnega 6. januarja je za Covidom prvič umrlo več kot 4000 Američanov), preprečiti hudo poslabšanje gospodarske krize in naraščajočo revščino, in začeti graditi mostove sožitja v globoko razklani družbi. Socialne razlike so ogromne in premožna elita se upira vsem poskusom, da se zmanjšajo. Poenostavljeno rečeno: v družbi, kjer je premoženje treh najbogatejših posameznikov (Elon Musk - Tesla, Jeff Bezos - Amazon, Warren Buffett - Berkshire Hathaway) enako premoženju 160 milijonov Američanov na dnu lestvice, je težko pričakovati obdobje mirnega sožitja in stabilnosti.
V teh temnih urah pa sta na obzorju vendarle vsaj dve svetli točki. Prvič, 5. januarja sta v doslej globoko rasistični in konzervativni Georgiji oba demokratska kandidata za senat na ponovljenih volitvah premagala oba republikanca. Tudi tu se je pisala zgodovina: 51-letni pastor Warnock je prvi afroameričan v zgodovini Georgije izvoljen na kakšno zvezno funkcijo; enako je 33-letni cineast Ossoff prvi senator ZDA iz Georgije judovskega izvora. Z njima so demokrati dobili večino v senatu, kar bo močno olajšalo delo novemu predsedniku. Drugič, vrednosti vseh glavnih ameriških borz so tako 6. januarja kot v naslednjih dveh dneh političnega šoka znatno porasle. Ameriški poslovni svet, ki navadno dobro vidi "veliko sliko", očitno ne pripisuje posebnega pomena celi nesrečni epizodi s Trumpom in z optimizmom zre v možnosti, ki se odpirajo z napovedanim programom Bidenove vlade.
Smo lahko vendarle malce optimistični?
Washington, 6. januar 2021
Zaskrbljeni državljan Z
Komentarji
Objavite komentar