11 MESECEV JANŠEVE VLADAVINE

 

                                                   

                                               11 MESECEV JANŠEVE VLADAVINE

 

Trinajstega februarja je minilo že enajst mesecev od prihoda Janševe vlade na oblast. V tem času se je dogajalo marsikaj, v glavnem neprijetnega in zaskrbljujočega. Po številnih peripetijah, predvsem v stranki DESUS, je opozicija združena v koalicijo KUL, na čelu s Karlom Erjavcem, naposled le vložila konstruktivno nezaupnico proti Janši. Na žalost je poizkus Janševe odstranitve z oblasti propadel. Veliki vodja se je tudi tokrat izkazal kot sposoben politični manipulant, saj so poslanci SMC in DESUSA zopet potrdili, da mislijo le na svoje r.., in da jim za volivce, ki so jim zaupali poslanski mandat, ni prav nič mar. S svojim brezkompromisnim načinom poveljevanja je dosegel, da 37 poslancev (predvsem poslanci SDS, pa tudi nekateri drugi) ni dvignilo glasovnic, kar je pomenilo, da so se že vnaprej odpovedali odločanju o njegovi razrešitvi. S tem dejanjem jim je namreč preprečil vsakršno možnost, da bi se kateri od poslancev v tajnem glasovanju morebiti le obrnil proti njemu. To, da je na ta način preprečil temeljno pravico poslanca, da odloča po svoji vesti, ga seveda ni preveč motilo. Zanj je bil pomemben je le en cilj - ostati na oblasti, ne glede na način kako to doseči. V deseturni parlamentarni razpravi smo po pričakovanju slišali ostre kritike opozicije na račun delovanja vlade, z druge strani  drugi strani pa samohvalo o njenih izjemnih dosežkih, seveda še posebej njenega predsednika.

                                                                           Vir: Najdi,si

Z izraženim zaupanjem premierju večine poslancev se je pravzaprav zaokrožil prvi del njegove vladavine. Izid glasovanja poslancev mu odpira možnost, da bo odslej še bolj odločno ukrepal pri spreminjanju naše države. V najslabšem primeru celo do rednih volitev leta 2022. Okrepljen in še močnejši je nemudoma pričel s pospešeno in grobo menjavo ljudi, ki mu niso po godu s svojimi podložniki in njihovimi sorodniki.  

Prav bi bilo, da v množici argumentov in protiargumentov, ki so bili izrečeni v razpravi, ne spregledamo celote, to je, glavnih smernic delovanja sedanje vlade v tem obdobju. Malo poenostavljeno, lahko zaključimo, da je delovala v glavnem v treh smereh: prvo, bila je prisiljena ukrepati proti epidemiji Covida 19. To borbo pa je vešče izkoriščala za svoj drugi, najpomembnejši cilj - za spreminjanje naše družbe v 2. republiko. In kot tretje, močno se je prizadevala, da na zunanje-političnem področju čim bolj potisne Slovenijo v avtokratski del Evrope. Če na kratko ocenimo njeno delovanje, bi morali priznati, da je bila v prvem delu povsem neuspešna, v drugih dveh pa je dosegla skorajda vse, kar si je zastavila.

Podatki kažejo, da je v boju proti epidemiji pogrnila na vsej črti, da so bili njeni izredno restriktivni ukrepi neučinkoviti in da je s strašenjem, s številnimi prepovedmi in kaotičnimi navodili povzročila le negotovost in odpor Slovencev do včasih tudi upravičeno sprejetih ukrepov.

Na žalost pa je bila veliko bolj uspešna na drugih dveh področjih. Z drastičnimi in številnimi posegi v demokratični ustroj naše družbe in njene podsisteme nas je vedno bolj pogrezala v avtoritarno 2. republiko. Prepovedi, vključno s policijsko uro, množična kaznovanja protivladnih protestnikov, železne pregrade v središču Ljubljane in v zadnjem času redni posegi do zob oboroženih policijskih specialcev ob mirnih protestih ljudi, so postali naš vsakdan. Obtožbe vladnih predstavnikov, kako smo neposlušni in nedisciplinirani, nam niso več tuje.  Ekscesi predsednika vlade, ministrov in njihovih privržencev, ki se ne držijo zakonov in celo ne svojih odlokov in prepovedi, nas ne presenečajo več. Enako velja za politično kadrovanje na vodilna mesta v državni administraciji in v nadzornih odborih družb, ki so v večinski lasti države ter poskusi discipliniranja medijev in pravosodja po meri vladajoče elite.

Zunanjo politiko pa je Janša dosledno izrabljal le za notranje potrebe. Pred ameriškimi volitvami si je na vse načine prizadeval, kako bi čim bolj ugajal administraciji bivšega predsednika ZDA Trumpa. S klečeplazenjem si je želel zagotoviti podporo pri spreminjanju naše notranje družbene ureditve s podporo norega, nazadnjaškega predsednika najmočnejše države na svetu. To mu je delno tudi uspevalo. Po padcu slednjega in po njegovih hujskaških peripetijah, ki so privedle do napada na ameriški simbol demokracije, te podpore nima več. Ob tem se je tudi zameril novemu predsedniku, ki je 20. januarja prevzel oblast v ZDA.

Drugi zunanje-politični cilj je bilo odplačevanje dolga sosednjemu samodržcu Orbanu za njegovo moralno in materialno podporo, ki jo je nudil SDS pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami, vse do danes. Ob tem mu je sosed služil še za zgled, kako se je mogoče dokopati do avtoritarne oblasti, ki v celoti obvladuje vse vidike družbenih dogajanj v državi. Temu vzoru je seveda nujno sledilo približevanje Slovenije državam kot sta Madžarska in Poljska in odmikanje od doslej začrtanega vključevanja Slovenije v razviti del Evropske Unije.

O tretjem delovanju Janševe vlade na mednarodnem področju sem že večkrat pisal. Na kratko bi ga lahko opisali kot tožarjenje tujini o našem, po njegovem »še vedno nespremenjenem okorelem in ideološko komunistično inficiranem pravosodju in medijih«, ki je nastrojeno proti njegovim demokratičnim metodam delovanja in vodenja države. Pri te m je naletel na ogorčene odzive tujih medijev, politikov in v zadnjem času še Evropskih poslancev in Evropske komisije. Tuji odzivi so eskalirali do te mere, da so v EU pričeli celo razmišljati o monitoringu stanja svobode medije v Sloveniji. Nas pa je zopet lahko le sram, da imamo takega politika, ki vodi našo državo in bo v drugi polovici letošnjega leta celo predsedoval Svetu Evropske unije.

Pa še to: včeraj smo bili šokirani, ko smo izvedeli, da ima pokončna poslanka in podpredsednica SDS Alenka Jeraj dva profila na Twiterju, uradnega, kjer dokaj kulturno izraža svoje politične poglede in prepričanja in drugega KOPRIVO, kjer zliva gnojnico na drugače misleče. Kakšna pokvarjenost in dvoličnost ene najbližjih Janševih sodelavk! Ko sem bil ogorčen, me je moj sosed Bine takoj potolažil: Kako si naiven, da se zgražaš nad to ženščino, takšna dvoličnost je v najbolj zavedni in domoljubni slovenski stranki običajna. Če bi imela na družbenih omrežjih samo en uraden profil, bi bila v tropu Janševih podložnikov, črna ovca.

Zaskrbljeni državljan 1