MARŠAL
TWITO, SLOVENSKI PACIENT (3)
Na našo sramoto pa Maršal Twito ne odneha. Vljudnost in
konstruktivnost v komunikaciji sta mu tuji že dolgo časa. Na vsako kritično
pisanje in izjavo doma ali iz tujine, ki mu ni pogodu, se nemudoma odzove. Pri
tem ne izbira besed. V večini primerov
uporablja zajedljive, tudi žaljive formulacije z osebno diskreditacijo
naslovnika. Izlivanje žolča na tistega, ki si upa kaj kritičnega poreči o njem
in njegovi vladi, je postala zanj povsem običajna komunikacija.
Naslovniki njegovega besa v Sloveniji so novinarji, predvsem
novinarke, sledijo jim politični nasprotniki, pa kulturniki, nato še tožilci in
sodniki, po potrebi pa tudi zdravniki in epidemiologi, ki ne prikimavajo njegovim
odločitvam pri obvladovanju (bolje rečeno pri njegovem »neobvladovanju«) Covida
19 v Sloveniji. V tujini pa so poleg novinarjev njegove tarče tudi politiki,
evropski poslanci, celo sedanji predsednik ZDA in nekateri bivši predsedniki vlad.
Kmalu bo težko najti nekoga, ki se ne strinja z njegovim početjem in čivkanjem,
ob katerega se še ni obregnil.
Njegov način komunikacije na Twiterju dokazuje, da se njegova
že tradicionalna zagrenjenost in paranoja z nenehnim razkrivanjem velikih
tajnih, predvsem komunističnih zarot proti njemu in njegovi stranki, približuje
kritični fazi. Zato izgublja živce in postaja vedno bolj zagrenjen in žaljiv. Ne
more preko sebe in si ustvarja nove in nove fronte konfliktov doma in v tujini.
Njegova medijska in politična vojna s tujino se zaradi
njegovega karakterja še kar naprej stopnjuje. O njemu kot o populističnem
leaderju, ki se gre kulturno vojno, je pisal New York Times. O njegovih napadih
na slovenske medije so pisali, Politiko, Die Welt in nemški medijski portal
Themen, ki ga je v naslovu poimenoval »Marshall Twito, ter še mnogi drugi. Der
Spiegel se je zgražal nad njegovo politiko v članku z naslovom »Slovenski
Donald«, podobno kot znani evropski novinar Paul Lendvai.
Najbolj posrečeno ime pa mu je dal poznani novinar Oliver
Green v Die Presse – »Slovenski pacient«.
Da je deležen še večjega posmeha, pa poskrbi kar sam, s
svojim neznanjem angleščine. Nepravilno pisanje nekaterih angleških besed večkrat
spreminja angleščino v grosupeljščino!
Kritike tujih novinarjev o njegovem vztrajnem spreminjanju
slovenske družbe, po svoji avtokratski meri, so postali že stalnica, Slovenija
pa predmet zaničevanja in podcenjevanja. Uspel nas je tudi uvrstiti ob bok
Madžarski in Poljski, s katerima sedaj tvorimo trojico črnih ovac v Evropski
uniji. Torej med tiste države, ki ne upoštevajo temeljnih vrednot, na katerih
je bila zgrajena in na katerih še danes Unija sloni. Med tiste, ki so postale
predmet kritike in monitoringa evropskih inštitucij. Kakšna sramota.
Toda v tej Sloveniji živimo tudi mi, tisti ki se z njim in njegovimi
somišljeniki in podaniki nikakor ne strinjamo. Tista velika večina Slovencev,
ki nas je sram njegovih početij in ki si želimo, da se dnevna mora imenovana »Slovenski pacient«, čimprej konča.
Zaskrbljeni državljan 1
Komentarji
Objavite komentar