RESNICA O NOVELI ZAKONA O VODAH

 

RESNICA O NOVELI ZAKONA O VODAH

 

Vsi vemo, da je voda vir življenja. Človeštvo se kljub temu še ne zaveda dovolj, kako nujno jo potrebujemo za to da smo. Da sploh obstajamo. Čeprav smo povsem odvisni od čiste in zdrave vode, jo še vedno nesmotrno trošimo in zastrupljamo.

Kot se mačehovsko obnašamo do narave nasploh, se tudi do vode. V zmotnem prepričanju, da bo na našem planetu vsega v izobilju za vekomaj, naravo v gonji za oblast in za dobiček vedno bolj uničujemo. Enako velja za vodo.

V Sloveniji imamo še vedno to srečo, da kljub ignoranci do ohranjanja vodnih virov, še vedno premoremo dovolj pitne in čiste vode. Toda to ne more trajati večno, ker vse dosedanje slovenske vlade temu problemu niso posvečale dovolj pozornosti.

                              Bohinjsko jezero     Vir: lepoteslovenije.si

Sedanja pa je s sprejemom novele Zakona o vodah, napravila še korak dlje. Čeprav zaradi hudih reakcij, ni uspela z uzakonitvijo možnosti grobih posegov v vodovarstvena območja, ki jih je sprva želela uzakoniti s 4. členom novele in ki bi dovoljeval potencialne nevarne dejavnosti na vodovarstvenih območjih (morala ga je umakniti), novela še vedno ostaja škodljiva za vodovarstvena območja, še posebej za pitno vodo.

                             Krajinski park Sečoveljske soline          Vir: naravniparkislovenije.si

Čeprav se minister Vizjak spreneveda in zavaja, da zakon urejuje in ščiti vodovarstvena območja, kjer se nahaja pitna voda, pa to ni povsem tako.

Najprej je potrebno povedati, da že sedanji zakon zahteva od vlade, da ščiti in urejuje omenjena območja.

Novela zakona pa sedaj še sprošča gradnjo na priobalnih pasovih v javno dobro. Kaj to pomeni? To pomeni komercializacijo priobalnih področij, pomeni, da bo lahko kapital  (predvsem zasebni) »urejeval« priobalna območja skladno s svojimi interesi. Posledično bodo izbranci služili na najboljših parcelah ob vodah in jezerih, ko bodo gradili športna igrišča, sprehajalne in kolesarske steze, pa tudi restavracije, trgovine in turistične objekte.

Še hujše pa je dejstvo, da bodo s posegi uničili dosedanjo naravno favno in floro na teh območjih in da bodo na ta način onesnaževali pitno vodo in zaloge čiste vode, ki se zbirajo v podtalnicah.

To so razlogi, zakaj so strokovnjaki in civilna družba, kot na primer Ekokrog z Urošem Macerlom, proti omenjenemu določilu novele zakona. Vnaprej pričakovani protest in nestrinjanje je spodbudilo vlado, da novelo na silo, po skrajšanem postopku, sforsira skozi parlament- po janševsko, če ne gre zlepa, bo šlo pa zgrda! Sedaj je o noveli zakona možen le še ljudski referendum, če bodo seveda izpolnjeni zakonski pogoji zanj. Po izkušnji o propadu referenduma o vojnih izdatkih, se nam ne obeta nič dobrega.

Če ga ne bo in bo novela obveljala, bomo kaj kmalu videli naše naravne bisere, kot sta npr. Bohinjsko jezero ali obala reke Soče, pa tudi morska obala, pozidane in skomercializirane. Navadni državljani ne bomo imeli več dostopa do njih, ker jih bodo premožni izbranci sprivatizirali. Nekatere bomo lahko še obiskovali le, če bomo, tam kjer bo to mogoče, plačali storitve, ki nam jih bodo privatni najemniki ali celo lastniki nudili.

Svoje žeje ne bomo mogli več pogasiti z vodo iz pipe, prisiljeni jo bomo kupovati v steklenicah, ki bodo polnjene drugod.

Zopet nova katastrofalna poteza sedanje vlade, ki -  načrtovano - dela le sebi v prid, ter zato posega na vsa področja našega življenja, z motom – »grabimo le zase in za svojo stranko. Za kaj drugega nam ni mar!« Niti ne za okrnjeno naravo v kateri bodo primorani živeti tudi oni sami.

Kaj vse se nam še obeta od sedanje vlade?

 

Zaskrbljeni državljan 1 

 

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

PIRC MUSAR vs GOLOB

POLITIČNI FENOMEN LOGAR

NEUSPELA POPULISTIČNO-DEMAGOŠKA TARČA