PO 30 LETIH OSAMOSVOJITVE ŠE NAPAD NA NARAVNA BOGASTVA

 

    PO 30 LETIH OSAMOSVOJITVE ŠE NAPAD NA NARAVNA                                                            BOGASTVA 

Ko smo pred tridesetimi leti glasovali za svojo državo, smo imeli v mislih tudi našo boljšo prihodnost. Seveda pa tedaj nismo mogli predvideti, da nam bo za naš  glas po tridesetih letih v marsičem žal. Ne žal za to, ker smo uspeli prvič v zgodovini slovenskega naroda uresničiti željo po lastni državi, ampak žal za to, da smo poverili oblast zaslužnim osamosvojiteljem, ki so se nemudoma prerinili h koritu in novonastalo državo pričeli krojiti po svoji meri.

                                                   Vir: Facebook

Oblast so že v prvih dneh pričeli izkoriščati za svoje interese. Sprejeli so volilni zakonodajo, ki je pričela ukinjati socialistično ureditev ter jo spreminjati v najbolj grobo obliko neoliberalnega kapitalizma. Med prvimi zakoni so sprejeli volilni zakon po katerem ne volimo poslancev po svoji izbiri, volimo lahko le politične stranke. Omenjeni zakon ne daje volivcem pomembnega vpliva na to, kdo bo izvoljen za poslanca. Ker pa si ob volitvah politične stranke sestavijo prioritetno listo, so njihovi vodilni člani vedno »izvoljeni« in so posledično abonirani člani političnega vrha in zasedajo odločujoče in donosne položaje.

Nemudoma so tudi sprejeli zakon o denacionalizaciji, da so lahko cerkvi in izbrancem zagotovili vrnitev nepremičnin, ter akon o  privatizaciji, ki so jo prikoritniki in tisti, ki so bili pri viru informacij, izkoristili za divje prilaščanje do takratnega družbenega premoženja. Razlika med revnimi in bogatimi se je tako pričela večati iz leta v leto.

Pod geslom, da je bilo v enoumju vse slabo, so pričeli demontirati tudi tiste družbene sisteme, ki so bili v bivši skupni državi na visoki ravni in so nam omogočali kakovostno življenje. Tu mislim predvsem na socialo, javno zdravstvo, šolstvo, znanost in kulturo.

Osamosvojiteljska elita je vsa ta življenjsko pomembna področja načrtno razgrajevala v svojo korist in v korist kapitala. Izbranci so si prilaščali velike gospodarske sisteme, ki so do takrat uspešno poslovali. Naj navedem samo dva primera: notranji minister Bavčar je postal predsednik uprave Istrabenza in ga nato za visoko provizijo prodal Avstrijcem, finančni minister Dušan Šešok, pa si je praktično zastonj prilastil Iskro.

Vse dosedanje Janševe vlade so radikalno nadaljevale te uničujoče osamosvojiteljske politike. Sedaj, ko za privatizacijo že počasi zmanjkuje družbenega premoženja, ki je bilo včasih last vseh nas, se je tretja Janševa vlada pognala še nad naravna bogastva. Sedaj je na vrsti eden največjih zakladov, ki jih še  imamo, neokrnjene reke, jezera in morje in s tem seveda, pitna voda.

Sporni zakon o vodi, je uzakonil zasebno prilaščanje priobalnih zemljišč (rek, jezer in morja). Zakon dopušča možnost, da si lahko privatni kapital prilasti razpolaganje z njimi ter jih prične kapitalsko izkoriščati. S tem pa bo sedaj pričel ta naravna bogastva tudi neizogibno uničevati. Gradnja raznih objektov »za javno dobro«, kot so hoteli, restavracije in drugi turistični objekti, bi povzročila onesnaževanje površinske in podtalne vode (torej tudi pitne vode), degradacijo ekoloških sistemov in kulturno varstvenih površin. Poleg tega bi bil navadnemu državljanu onemogočen prost dostop do teh, do sedaj javnih dobrin.

Minister Vizjak, ki je avtor tega zakona, volivce pred referendumom, ki bo jutri, v času javne kampanje javno zavaja, da je zakon korak naprej pri zaščiti naših vodnih virov. Ni pa odgovoril na nobeno vprašanje o možnih naštetih katastrofalnih posledicah za pitno vodo v Sloveniji, ki jih novi zakon dopušča. Seveda ne, ker tudi nima odgovorov!

                                                   Vir: Bohinj.si

 

Zaskrbljeni državljan 1