AFGANISTANSKA SAGA

 

AFGANISTANSKA SAGA

 

Poleg covida, grozečih požarov in uničujočih poplav, je bila v zadnjem času pozornost svetovne javnosti usmerjena predvsem na dogajanja v Afganistanu. Potem ko so Američani umaknili večino svojih oboroženih sil, se je, kot trhla hiša iz kart, po Ameriškem vzorcu umetno ustvarjeni demokratični Afganistan, sesul v dobrem tednu. Točno v 11 dneh. Talibani so ob šibkem odporu skorumpirane vladne Afganistanske vojske nemudoma zavzeli vse pomembne strateške točke in na koncu še Kabul ter proglasili zmago. »Afganistan je padel!«, so se čudili zahodni mediji. Afganistan je osvobojen!« so se veselili v Afganistanci. 

  

                                                         Talibani    Vir: Insajder                                                  

                                             

Prav sramotno in ponižujoče je bilo nato gledati, kako so Američani in njihovi zavezniki v zvezi NATO, panično bežali pred talibani in si reševali življenja, kot tudi njihovi domači zavezniki in pomagači.

Ponoven popoln prevzem oblasti v Afganistanu s strani Talibanov bo seveda imel velike posledice za prebivalce te nesrečne države in za mednarodno skupnost, torej tudi za nas.

                                         Begunci     Vir: Reporter

Predvsem bomo morali odslej računati na dve nevarni posledici, ki sta po popolnem porazu ameriškega koncepta »demokratičnega Afganistana« po mojem mnenju neizogibni.

Prva so begunci. Že ob prvih spopadih, še bolj pa po talibanskem prevzemu oblasti, so pričeli Afganistanci množično bežati. Velika množica je vdirala na Kabulsko letališče, drugi prek meja. Talibani so sicer obljubljali spoštovanje pravic vsem državljanom (tudi ženskam), dejansko so pa nemudoma pričeli z iskanjem »izdajalcev«, ki so sodelovali z zahodnimi silami in jih pričeli pobijati. Ker lahko pričakujemo, da se bo ta bratomorna vojna nadaljevala, lahko tudi predvidevamo nov velik val beguncev. Kam se bodo usmerili? Normalno, proti obljubljenim deželam na zahod.

Evropa ima že nekaj let velike težave z begunci iz vzhoda, sedaj se jim bodo pridružili še številni Afganistanci. Kako bomo reagirali? Že sedaj se v Evropski uniji nismo uspeli dogovoriti, kako enotno in usklajeno ukrepati. V prihodnje bo seveda še težje. Ali se bomo še bolj zapirali  znotraj naših meja?  Ali bomo še zviševali žične ograje ali postavljali nove? Ali bomo doma pod krinko varnosti in zaščite pred nezaželenimi tujci, uvajali še podrobnejšo evidenco in kontrolo nad svojimi državljani? Spomnimo se ukrepov Busha mlajšega (ki so posegali v  človekove pravice in zasebnost) po napadu na dvojčka v New Yorku in na Pentagon. Bojim se, da bi tako stanje prišlo izredno prav naši sedanji vladi, da bi nas »zaščitila« pred tujimi vsiljivci.

   

In druga posledica, ki ji bomo vsekakor priča, temelji na dejstvu, da bodo islamske teroristične organizacije, kot je na primer Al Qaeda,  odslej imele zopet varno zatočišče v talibanskem Afganistanu. Imele bodo dobre pogoje za razvoj, še posebej za nemoteno vojaško urjenje in priprave na teroristična dejanja po svetu. Ker pranje možganov in fanatičnost njihovih pripadnikov za islamske verske voditelje nikoli ni predstavljalo problema, se lahko kaj kmalu ponovijo teroristični napadi v stilu 9.11 v ZDA ali pa na železniških postajah v velikih Evropskih mestih. Z »osvoboditvijo« Afganistana so ustvarjeni vsi potrebni pogoji, da se bo ponovil čas, ko bodo islamske teroristične organizacije pričele vračati udarce okupatorskemu zahodu in sejale teror proti vsemu kar je »zahodnjaškega«. Dejstvo, da so bili naši vojaki udeleženci okupacijskih sil Nato, bo predstavljalo tudi veliko nevarnost za nas.

Če potegnemo črto pod dogajanjem v tej gorati Azijski državi, lahko ugotovimo le, da se zahodnjaška avantura v njej klavrno končuje - s popolnim polomom. Dvajsetletni nasilni prevzgoj afganistanske družbe, kljub vloženim milijardam dolarjev, ni bilo uspešen. Posredovanje svetovnega žandarja s svojimi pomočniki (tudi Slovenijo) se je ponovno ponesrečil, kot že v Koreji, Iraku itd.

Afganistan se vrača v čas, v katerem bo prevladovalo šeriatsko pravo, državi bodo vladali ekstremistični islamski voditelji, ki ne bodo priznavali človekovih pravic in manjšin, ženskam bo zopet vzeta enakopravnost, družba pa se bo poglabljala v fevdalizem srednjega veka.

Še vedno pa me predvsem muči odgovor na to, kakšni so bili ameriški motivi in interesi za hiter in celovit umik svojih (in s tem tudi Natovih) vojaških sil iz Afganistana?  Kakšne načrte je imel Trump, ko je podpisoval sporazum o umiku in kaj misli Biden, ki ga izvaja? Celo v času okupacije Afganistan ni bil le Kabul z domačimi zahodnimi nameščenci in pomagači. In najbrž tudi nikoli ne bo.

Vse mogoče zahodne vohunske organizacije, ki so tam delovale, začenši s CIO, niso mogle biti presenečene nad današnjim dogajanjem. Morale so predvidevati takšen scenarij dogodkov po odhodu Natovih sil. Torej zakaj je prišlo do take odločitve?

Na prvo vprašanje bi se dalo enostavno odgovoriti. Begunci bodo problem Evrope in ne ZDA. Američani celo po tihem računajo, da bo begunska problematika šibila Evropo, ki se bo morala zato še bolj opirati na svoje transatlantske zaveznike in bo še bolj odvisna od njih (predvsem vojaško).

Na vprašanje možne ponovitve svetovnega terorizma, pa morajo odgovoriti le ZDA, nam pa jih bo razkrila prihodnost.

 

Kaj pa Slovenija?

Še sreča, da smo našo vojsko pravočasno »umaknili« na varno domov. Sicer bi imel naš vrhovni poveljnik oboroženih sil enkratno priložnost posneti dramatičen filmček, kako z obrambnim ministrom, ki se rad igra s tanki in bombami, rešujeta in koordinirata beg pripadnikov slovenke vojske iz vročega Afganistana ter ga nato ponosno objavil na Instagramu. Sicer pa ne bi nikomur želel, da bi se znašel v položaju, ko bi bil odvisen od Pahorja in Tonina. Gorje mu! Mislim, da bi v tem primeru veljalo tisto znano načelo: pomagaj si sam, pa ti bo tudi Bog.

 

Zaskrbljeni državljan 1