PLANŠARSKA DIPLOMACIJA

 

PLANŠARSKA DIPLOMACIJA

 

Ko veleposlanik nastopi svojo misijo v neki državi, se mora najprej dokazati, da je uradni predstavnik svoje države. To se dogodi na svečani ceremoniji, na kateri preda predsedniku gostujoče države poverilno pismo. S poverilnim pismom se namreč izkaže, da ga je predsednik njegove države opolnomočil za uradnega predstavnika v državi v katero je prispel. Na tej svečani ceremoniji tudi formalno nastopi svojo misijo.

                                                                          Vir: Dnevnik

Pred nekaj dnevi smo bili v času Janševe vlade že drugič pri predaji poverilnih pisem priča, milo rečeno, nenavadnemu oblačenju slovenskih diplomatov.

Najprej je v gorenjski narodni noši poverilna pisma predala naša nova veleposlanica v Moldaviji.

Temu pa je sledila še bolj bizarna predaja poverilnih pisem predsedujočemu predsedstvu Bosne in Hercegovine s strani novo imenovanega slovenskega veleposlanika v Sarajevu Damijana Sedarja. Za slovesnost na kateri se je predstavil kot slovenski odposlanec, si je nadel nenavadno burkasta folklorna oblačila, ki naj bi predstavljala slovensko narodno nošo.

Prvo vprašanje, ki se mi zastavlja je: zakaj se je naš veleposlanik, ko je predstavljal našo državo, odel v obleko neke lokalne folklorne skupine? Bizarna oprava v katero se je našemil, namreč ni slovenska narodna noša. Imamo sicer več lokalnih narodnih noš, vseslovenska pa ne obstaja. Opravo, ki si jo je nadel, uporablja pri svojih nastopih Mežiška folklorna skupina. Po klobuku z izredno širokim krajcem pa spominja na planšarje – še bolj na Kekca.

                                                                 Vir: Slovenske novice

Drugo, še bolj pereče vprašanje pa je, zakaj se ni držal običajnih uzanc zahodno-evropske civilizacije kateri pripadamo in si ni nadel običajne svečane obleke? V folklornih oblačilih (vendar tudi poredkoma) so odeti na slovesnih diplomatskih dogodkih predstavniki nekaterih afriških držav.

Tako opravljen in za diplomatske uzance našemljen, vsekakor ni predstavljal Slovenije, niti ne Mežice. Predsedujočemu bosanskega predsedstva se je predstavil kot pripadnik nepoznane lokalne folklorne skupine. Kar je povsem nerazumljivo, nezaslišano.

Zanimivo pa bi bilo izvedeti, kaj ga je vodilo, da se je osmešil pred predsedujočim bosanskega predsedstva? Po vsej verjetnosti se je tako našemil za naše domače potrebe. Želel je ugajati tistim skrajnežem pri nas, ki trpijo za gorečim domoljubjem. Kot na primer Krkovič, ki vsako leto prireja festival domoljubja (Festival slovenske domoljubne pesmi Mati domovina) ali drugi člani najbolj domače stranke, ki se trkajo po prsih, da so le oni pravi domoljubi, ki nosijo v svojih srcih slovenstvo in slovensko ljudsko izročilo.  

Udejanjanje nekritičnega in fanatičnega malikovanje našega z izključevanjem vsega tujega, se je v zgodovini običajno spremenilo v nekaj zelo nevarnega. Popačeno pretirano izražanja domoljubja se je v Nemčiji v 30 letih prejšnjega stoletja razvilo v nacizem, ki je povzročil toliko gorja Evropi in svetu.

Pa se vrnimo k Sedarju. S svojim burkaštvom je napravil veliko škode predvsem sebi (za kar nam je lahko vseeno), na žalost pa tudi Sloveniji. Po bosanskih medijih so se iz njega in iz Slovenije delali norca. Iz Slovenije zato, ker so se zgražali, da smo jim za uradnega predstavnika, poslali Kekca. Bilo pa je začutiti tudi bolj resne kritične tone, ki so vzbujali večni bosanski manjvrednostni kompleks do Slovencev. Nekateri mediji so ugotavljali, da je napotitev tretjerazrednega predstavnika le nov dokaz našega podcenjevalnega odnosa in dokazovanja naše vzvišenosti. Te ugotovitve pa bodo izjemno škodile našim odnosom z BiH.

Lahko si tudi predstavljamo, kako ga bodo sprejeli v diplomatskem zboru v Sarajevu - kot neukega burkeža. Zelo težko si bo odslej pridobil spoštovanje svojih kolegov, kar je izredno pomembno za opravljanje njegovega dela.

Zanimivo bo slediti, kako se bo oblačil za druge svečane diplomatske obveznosti, za katere bo predpisana svečana obleka, na primer za bosanske državne praznike ali pa za sprejeme ob državnih praznikih, ki jih bodo prirejala druga veleposlaništva v Sarajevu?

V blogu sem že pisal o Janševih kiksih v odnosih z BIH. Najprej je nespametno tvitnil neprimerno izjavo ob obletnici pobojev v Srebrenici, nato je razpečeval non-paper o delitvi BIH, sedaj pa jim je poslal za predstavnika svojega še Kekca.

Do sedaj je v balkanskih medijih za Janševega Kekca veljal Mahnič. Ko je prišel v parlament in pričel voditi odbor za obrambo, se je želel nemudoma dokazati svojemu šefu tako, da je pričel preverjati pripravljenost slovenske vojske za morebitni spopad s sosednjo Hrvaško. Seveda je s svojo potezo vzbudil veliko ogorčenja na obeh straneh meje. Hrvati so se pričeli norčevati iz njega in ga porogljivo poimenovali »Janšev kekec«, sedaj mu je to vodilno komedijantsko vlogo na Balkanu prevzema Sedar.  

Še nasvet MZZ-ju in bodočim VP: Pripadnost domovini. ki jo predstavljaš naj v bodoče potrjujejo z vestnim in kvalitetnim opravljanje svojega dela na diplomatskih mestih, ne pa s klovnovskimi oblačili.

 

Zaskrbljeni državljan 1