TAM DALEČ JE SLOVENIJA (5)

 

TAM DALEČ JE SLOVENIJA (5)

 

Tam daleč za sedmimi gorami in vodami se nahaja majhna, lepa deželica s čudovitimi hribi in butično morsko obalo.

Tam živijo prijazni in delovni ljudje. Med njimi so tudi izjeme, ki jih drugod ne bi želeli za sodržavljane.

                                                       Vir: ksh.fgg.uni-lj.si

Tam je že leto in pol normalen potek vsakdanjega življenja zastrupljata virus covid 19 in skrajna desničarska stranka, ki je prišla na oblast že na začetku prvega vala epidemije. Prvi, izredno nevaren in nalezljiv virus, napada ljudi in seje smrt med njimi. Druga velika nesreča, ki je doletela prebivalstvo pa je, da je na oblast prišla združba, ki ne upošteva vrednot na katerih temeljijo napredne zahodno evropske demokracije, kot so pravna država, demokracija, kulturno komuniciranje itd. Njen predsednik vlada s čivkanjem po Twiterju in s protiustavnimi odloki ter posledično krši tako zakone, kot ustavo.

Tam vlada že dalj časa ne obvladuje virusne epidemije zaradi svojega avtoritarnega načina vladanja in zmedenosti pri sprejemanju ukrepov. Poleg tega ji velika večina ljudi ne zaupa več ter želi spremembe. Med velikimi napakami vlade štejemo tudi odločitev premiera, ki se je odpovedal možnosti nabave 900.000 odmerkov KDAJ? cepiva proti virusu in ogrozil številne svoje sodržavljane. Mogoče so nekateri zaradi njegovega namernega dejanja celo izgubili življenje. Pa še vedno ostaja predsednik vlade in ne nosi nobenih posledic.

Tam sicer Ustavno sodišče tu pa tam opozarja vlado, da s svojimi dejanji krši ustavni red. Vendar se vlada zanj prav dosti ne meni. Na njegove odločitve se odzivajo le nekateri člani vladajoče stranke z žalitvami članov Ustavnega sodišča, da so pristranski in nestrokovni. Zato se zadeva zaključi le z blagim opozarjanjem, ki vlade ne moti, da ne bi svojevoljno vladala naprej. V urejeni državi morajo tisti, ki kršijo zakone (kaj šele ustavo) za svoja dejanja odgovarjati na sodišču. Če ne bi bili za kršenje zakonov in ustave obsojeni in nato prestajati kazen za zapahi, bi morali biti vsaj izločeni iz politike in borbe za oblast. Toda tam ni tako. Tam za nekatere kršenje ustave in zakonov ni kaznivo dejanje.

Tam so revni obsojeni že za krajo sendviča. Moraš si namreč nezakonito prilastiti vsaj milijon EUR, da te pravosodni sistem obsodi. Dovolj je, da si za dobro plačilo najameš sposobnega odvetnika, ki bo na vse načine oviral sodni proces tako, da je najslabši možni izid, ki ga iztržiš ta, da tvoja zadeva na sodišču končno zastara. Nato pa lahko pričneš  razmišljati, kako bi zaradi duševnih težav, ki ti jih je povzročilo sojenje, tožil državo. Ni pomembno ali si trenutni predsednik vlade ali pa zaslužni osamosvojitveni heroj.

Tam državljani vedno težje prihajajo do zdravnikov, čakalne vrste za preglede in zdravljenje se podaljšujejo, dobro urejeno in učinkovito javno zdravstvo, podedovano iz prejšnje države, so novi oblastniki razrušili. Sedanja vlada pa je pričela še favorizirati privatne zdravstvene storitve ter s koncesijami krepi privatne klinike in ordinacije. Ne glede na to, pa čakalne vrste za zdravljenje bolnikov v javnem zdravstvu ostajajo nerazumno dolge. Izvzeti so le najbogatejši, ki si lahko plačajo takojšnji zdravstveni pregled ali poseg. Izbrani zdravniki pa na ta način neznansko bogatijo.

Tam je vlada v času kovidne epidemija izbrala »renomirane specialiste zdravstvene stroke«, ki naj bi ji strokovno svetovali, s kakšnimi ukrepi naj virus obvladuje. Za nagrado je z vsemi sklenila, poleg dobre plače, ki jo prejemajo, še številne pogodbe za različne strokovne dejavnosti, s katerimi so bogato nagrajeni. Edini pogoj, ki ga od njih zahteva je, da ubogajo svojega plačnika ter po potrebi prilagajajo svoja »strokovna mnenja« po njegovem okusu. To se je pokazalo, ko so vsi, kot postrojeni mali šolarčki branili ministra za zdravje, ki je odločil, da ljudje takoj po cepljenju pridobijo potrdilo, ki bi moral veljati vsaj 14 dni kasneje. Vsi v en glas so ponavljali, da je bil to le administrativni ukrep, cepljeni pa so si s potrdilom (čeprav cepivo še ni učinkovalo) pridobili dostop do  krajev, kjer je bil potreben eden od PCT pogojev ( da so preboleli virus ali da so bili cepljeni ali da so bili negativni na opravljenemu testu). Zaradi te napake je umrla ena oseba. Odgovarjal pa do sedaj še ni nihče.

Tam pravomočno obsojeni osamosvojitelj prestaja svojo kazen le na odprtem oddelku kaznilnice. Tam mu država plačuje bivanje in hrano kot v luksuznemu hotelu, večino časa pa je na prostosti. Udeležuje se lahko vseh pomembnejših državnih proslav in ceremonij, kjer ga še vedno obravnavajo kot zaslužnega heroja, tudi predsednik države. Na nekaterih nastopa tudi kot osrednji govornik.

Tam se vlada v imenu države pod pretvezo, da rešuje epidemijo, na veliko zadolžuje v tujini. Sposojena sredstva neracionalno troši predvsem za lastne potrebe (veliko njih tudi odteče v privatne žepe), in za orožje, oklepnike in vojaško opremo, medtem ko najpomembnejši družbeni sistemi, predvsem zdravstvo, propadajo.

Tam vlada uničuje državno tiskovno agencijo, ker ne poroča pristransko in po njenih navodilih. To traja že 309 dni, tako da agencija nima več sredstev za plače zaposlenih. Civilna družba med državljani organizira kampanjo za prostovoljno zbiranje prispevkov, kar agenciji zaenkrat še omogoča preživetje. Vendar poznavajoč predsednika vlade, jo bo uničeval do njenega konca. Med tem je že ustanovil novo strankino agencijo, ki naj bi prevzela vlogo sedanje državne agencije.

Tam se vlada noče seznaniti z izborom dveh delegiranih tožilcev, ki jih je po zakonu izbral Sodniški svet. Tožilca naj bi namreč v imenu Evropske unije nadzorovala porabo sredstev, ki jih le -ta namenja državi za premostitev gospodarske in siceršnje škode, ki ju je povzročila virusna epidemija. Vlada po zakonu nima pravice blokirati izbora Sodnega sveta, vendar je to ne moti. Enostavno noče poslati njunih imen EU.

Tam je tisti minister za okolje, ki si je nezakonito prilastil delnice največje naftne družbe v državi in ki je prijatelju tajkunu svetoval, kako naj se pri svojih poslih izogiba plačilu davka državi, katere minister je (»davke plačujejo le glupi«, je dejal) je še vedno član vlade. Isti minister je tudi želel spremeniti zakon o vodah. Čeprav je zavajal javnost, da to dela »za javno dobro in za urejevanja vodotokov«, pa je zamolčal, da so bile spremembe namenjene predvsem bogatim privilegirancem, ki bi si na ta način zakonito prilastili bregove rek in jezer v katerih je še vedno neokrnjena in čista voda ter jih pozidati. Na srečo je tokrat naletel na srd velikega dela prebivalstva in je na referendumu popolnoma pogorel.

 

TAM JE SLOVENIJA

 

Zaskrbljeni državljan 1