ALI SLOVENSKI PACIENT POPUŠČA?

 

ALI SLOVENSKI PACIENT POPUŠČA?

 

»Ali misliš, da je sedaj popustil? To mu ni podobno.« me je razočarano povprašal noj sosed Bine, ki je sicer velik oboževalec Slovenskega pacienta. »Ne verjamem. On je preveč pokončen, da bi počepnil pred to brezzobo levičarsko Evropo«, je dodal. »Prepričan sem, da se ji pravzaprav ni uklonil. Le začasno jo je vrgel na finto, da ne bo več napadala naše Slovenije, kot zna le on. STA-ju je podaljšal življenje za kratek čas, tožilca pa je začasno poslal na evropsko tožilstvo. Ko se bodo zadeve polegle, bo kmalu vse tako kot je bilo do sedaj. Tožilca bo odpoklical in jih zamenjal z bolj objektivnima, STA pa bo crkovala naprej.«, je nato zadovoljen s svojo razlago in s samim seboj židano ugotovil. Nisem mu odgovoril, ker se mi z njim ni zdelo vredno izgubljati besed.

                                                               Vir: Twitter

So mi pa njegove ugotovitve vseeno dale marsikaj misliti. Ali je res popustil? Zakaj je naš vrli predsednik vlade po dobrem letu dni odlašanja najprej delno izpolnil pogodbo vlade za financiranje dejavnosti STA, nato pa se je vlada končno le seznanila z izborom dveh delegiranih evropskih tožilcev in jih nato začasno potrdila ter poslala njuni imeni Evropskemu tožilstvu. Ker ga dobro poznamo in vemo, da nikoli ne odstopa, ko gre za njegove ali strankarske interese, me je tokrat kar malce presenetil. Ali me je res?  

Odgovor je – seveda ne, ti odločitvi je zaradi pritiskov Evropske unije sprejel s figo v žepu, kot je že ugotovil njegov zvesti oboževalec! Tudi tokrat se ni dogodil čudež, da bi naenkrat pričel spoštovati zakonodajo. Njegova nenadna odločitev prav tako ni bila rezultat želje po popuščanju ali dogovarjanju. Njegov manever je služil le preložitvi obeh zanj zelo motečih problemov za nekaj časa. In to iz dveh razlogov.

Prvi razlog za njegovo »začasno popuščanje« je bila seja Evropskega parlamenta, na kateri so evropski poslanci obravnavali poročilo svoje misije o vladavini prava in medijski svobodi v Sloveniji. Državni agenciji STA je vlada nakazala 4 mesečno tranšo sredstev za delo, tri dni pred omenjeno sejo, začasno odločitev o evropskih tožilcih pa je vlada poslala evropskemu tožilstvu le dan pred njo. Očitno se je Slovenski pacient tokrat precej prestrašil razprave v Evropskem parlamentu, še bolj pa vsebine resolucije, ki so jo nato poslanci sprejeli. Tik pred napovedano sejo je tako vešče odpravil oba pereča problema, ki sta bila najbolj izpostavljena v poročilu misije in ki sta več kot leto dni bremenila njegovo vlado in na žalost tudi Slovenijo. Njegovo dejanje, da je končno le izpolnil obe zakonski obveznosti, je  na seji pohvalil celo evropski komisar za pravosodje. Posledično je bila za Slovenijo sprejeta tudi veliko bolj ugodna resolucija. Tako se je Slovenski pacient začasno izognil napovedanim sankcijam s strani evropske komisije, ki bi bile podobne tistim, ki jih je že uvedla proti Poljski in Madžarski.

Drugi razlog, zakaj je bil šele po letu dni prisiljen sporočiti imena slovenskih delegiranih tožilcev v Bruselj, pa ni dosti bolj zapleten. V novembru je bila namreč zaradi sumljivega naročila programske opreme aretirana bivša hrvaška ministrica za regionalni razvoj in Evropske sklade Gabriele Žalec. Ker je hrvaško sodstvo zadevo zavlačevalo in mečkalo kar štiri leta, je ukrepalo evropsko tožilstvo. To pomeni, da evropsko tožilstvo budno spremlja porabo evropskih sredstev namenjeno državam članicam, ter da ne dopušča  nenamenskega trošenja, še manj pa njihovo zlorabo za privatne in strankarske interese -  kot se to v času te vlade večkrat dogaja v Sloveniji.

Aretacija je bila tudi alarmni signal Slovenskemu pacientu, da je hudič odnesel šalo in da evropskega pravosodja ne bo mogel voditi za nos, kot neprestano, s pomočjo Matoza, vleče naše (nesprejemanje pošte, neudeležba na obravnavah, izločanje sodnikov, pritožbe na pristojnosti in pristranskosti sodišč, zastaranje sodb, npr.Patria itd.). Zaradi strahu, kaj vse bo evropsko tožilstvo ugotovilo pri porabi evropskih sredstev v času njegove skoraj že dveletne vladavine je vlekel imenovanje slovenskih delegiranih tožilcev dokler se je le dalo. Bal se je, da izbrana tožilca, ki nista »njegova«, ne bi mižala na obe očesi pri zadevah, ki zadevajo njega in SDS. Zavedal se je tudi, da bo med drugim vsako »rihtanje  poslov našim«, kot se je nedavno zagovoril minister Vizjak, hitro prišlo na dan. Kolumnistka Dnevnika Tanja Lesničar Puško je v zvezi s tem napisala: »Če ne bo naše  (pravosodje), prestreljeno in paralizirano, bo Vizjaka aretiralo evropsko tožilstvo. Našlo mu bo goro grehov, tudi tistega, da denar za podnebje namenja onesnaževalcem«. Ob poznavanju delovanja sedanje vlade se bo prav gotovo našlo še mnogo sličnih ali še hujših kršiteljev porabe evropskega denarja.

Verjamem, da se zato sedaj pri nas marsikomu tresejo hlače!

Seveda je Slovenski pacient tudi tokrat ravnal s figo v žepu. Obe odločitvi, katere je bil primoran sprejeti, sta po njegovem le začasni v upanju, da bo na ta način prevaral evropske partnerje in Evropsko komisijo. V primeru STA je vlada več kot leto dni kršila zakon in agenciji ni nakazovala sredstev. Pred sejo evropskega parlamenta pa ji je nato odobrila le majhen del sredstev, ki ji omogočajo le štirimesečno preživetje, seveda z namenom, da delo agencije čim prej zamre.

Njegov kabinet in pravosodno ministrstvo pa sta takoj pripravila spremembe zakona o državnem tožilstvu, ki ga želi vlada sprejeti po hitrem postopku. V spremembah je tudi možnost hitrega razpisa za delegirane evropske tožilce. Vlada bo tako lahko sprožila nov razpis, na katerem bo izbrala nova kandidata in obenem ugotovila, da delo že imenovanih tožilcev ne bo potrebno. Po novem predlogu naj bi tudi tožilce izbirala vlada in ne sodniški svet (torej politika in ne stroka).

Ob nedavnem obisku glavne evropske tožilke Laure Codrua Kovesi Sloveniji, ji je slovensko generalno tožilstvo izročilo že 20 do 30 sumljivih zadev, ki naj bi jih poslej preiskovalo evropsko tožilstvo. Tožilka pa je dala našim oblastem jasno vedeti, da slovenska vlada delegiranih tožilcev ne more več odpoklicati, ker jima je kolegij evropskega tožilstva že podelil petletni mandat. Zato ju lahko le odpokliče omenjeni organ, nikakor pa slovenska vlada.

Kako bo ravnal Slovenski pacient po sprejetju novele zakona, bomo šele videli. Ali bo po vzgledu Poljske prikrivanje in reševanje svojih rabot želel doseči tako, da bo predpostavil slovensko evropski zakonodaji? No, Evropska unija je že dala jasno vedeti, da tako ne bo šlo, sicer sledijo sankcije.

Obe prisiljeni začasni odločitvi pa imata še drug pomen. Z njima je JJ nekoliko ublažil svoj novi poraz pred najbolj zvestimi in radikalnimi pristaši, ki ga še vedno malikujejo kot nezmotljivega in nepopustljivega vodjo. Vodjo, ki ga tudi Evropa ne more upogniti, še manj pa prisiliti v drugačno rešitev, kot si jo je omislil on sam.

No, bomo videli!

 

 Zaskrbljeni državljan 1