UKRAJINA

 

UKRAJINA

 

Preteklo sredo v jutranjih urah se je dogodilo tisto, česar smo se že nekaj časa najbolj bali. Putin je po dolgotrajnih grožnjah in manevrih ruske vojske (pa tudi po številnih sedaj, lahko mirno rečeno zavajajočih zagotovilih, da želi mirno rešitev) napadel Ukrajino. Čeprav so že nekaj dni prej zadnje izjave ameriškega zunanjega ministra Blinkna, da so diplomatski pogovori z Rusi o ukrajinski krizi mrtvi, jasno nakazovale, da bo prišlo do invazije ruskih sil, si na kaj takega nisem upal pomisliti.

                                                     Vir: RaiNews

Opravičila za tako grozovito Putinovo dejanje, seveda nikakor ni. Ni pa Rusija izključno kriva za svoje zavrženo dejanje. Najprej je potrebno pogledati kdo ima največ koristi od ukrajinske krize? Brez dvoma v prvi vrsti Američani! Trenutno ni večjega oboroženega spopada v svetu, kjer bi bile angažirane njihove vojaške sile. To seveda ni pogodu ameriškemu vojaško-industrijskemu kompleksu, ker ne more proizvajati in prodajati nakopičenega orožja, bomb in municije. Tudi enormnih zaslužkov ni brez vojn. Torej ko krize ni, si jo je potrebno izmisliti ali pa jo vsaj spodbujat, še posebej če je daleč od ZDA. Če je v Evropi, toliko bolje. Spopad v Ukrajini namreč šibi tako Rusijo, kot zahodno Evropo, kar je le v korist ZDA. Poleg številnih žrtev in gospodarske škode, ki jo bosta še dolgo časa trpeli obe vpleteni državi pa tudi Evropa, so tu še vojni begunci. Velik val beguncev že pljuska na zahod v Evropo, daleč od ameriških meja. Z zaostrovanjem in obtoževanjem Rusije, angažiranjem NATO in napotitve svojih in NATO sil za hitro posredovanje, so ZDA veliko prispevali k temu, da se je Rusija odločila za agresijo.

In kaj je interes Rusije? Verjetno ocena Putinovega štaba in podpornikov (med njimi največ bogatih oligarhov), da so svetovne razmere danes takšne, da lahko z manjšimi žrtvami izkoristi trenutno konstelacijo sil v svetu in zavzame po Krimu še naslednji del ukrajinskega ozemlja, vsaj samooklicani Ljudski republiki Donjeck in Lugansk. Koliko daleč bo Putin šel, bomo še videli, čeprav se je Ukrajina pokazala kot trd oreh, na kateremu si lahko polomi zobe.

Verjetno Putin ocenjuje, da bosta ZDA in zahod le grozila, rožljala z orožjem in uvajala gospodarske in finančne sankcije, ne bosta pa se upala neposredno vmešati v vojno.

Ukrajina pa je v tej igri žrtev spleta okoliščin. Želi se kot samostojna in suverena država približati zahodu, je pa na žalost v ruskem interesnem območju. Lahko bi jo primerjali z majhno živalco, ki je prišla pod noge dvema slonoma, ki se občasno ruvata, občasno pa plešeta in se ljubita.

Ima pa spor med Rusi in Ukrajinci dolgo in zapleteno zgodovino. Nekateri analitiki trdijo, da je jedro neprestanih trenj dejstvo, da se Rusija nikoli ni sprijaznila z ukrajinsko neodvisnostjo, od srednjeveške vzhodnoslovanske države Kijevska Rusija naprej. Rusi namreč trdijo, da imajo Rusi in Ukrajinci iste korenine in da izhajajo iz enega naroda. Od tedaj pa se je dogodilo marsikaj, predvsem pa sta nastali dva jezika in dve kulturi. Oba naroda sta nato v Carski Rusiji in Sovjetski zvezi živela v skupni državi. Po padcu berlinskega zidu so Rusi in Ukrajinci še nekaj časa živeli, skupaj z Belorusijo, v skupni državi – Skupnosti neodvisnih držav. Po njenem razpadu pa so se Ukrajinci na referendumu (z 90 odstotki) odločili za samostojno pot. Od takrat naprej pa so nenehno prisotna trenja med državama.

Zahod je pričakovano kot odgovor na brezobzirno agresijo na suvereno državo proti Rusiji uvedel sankcije, najbolj rigorozne doslej. Če pogledamo malo v zgodovino, sankcije nikoli niso prinesle tistega učinka, kot se je od njih pričakovalo. Niso prepričale ne iraškega samodržca Sadama Huseina, ne versko ekstremnih mul v Iranu, ne Severne Koreje, še manj pa Putina, ko je leta 2014 odrezal Krim od Ukrajine. Po vsej verjetnosti ga ne bodo prepričale niti sedaj.

Pravo ukrajinsko evforijo pa doživlja Slovenski pacient, daje izjave s katerimi žali Putina, obeša ukrajinsko zastavo na zgradbo v kateri je domuje njegova vlada, sebi pa obeša za vrat kravato z ukrajinskimi barvami. Najbolj nevešče ga dopolnjuje njegov zvesti pripadnik Grims, ki je na Twiterju med drugim izjavil, »da je za rusko invazijo kriv najšibkejši ameriški predsednik«.

In kakšen interes ima za velik angažma pri gašenju ukrajinskega požara Slovenski pacient? Kot piše portal Necenzurirano mora (čeprav se navzven ogorčeno bori za Ukrajino) slediti svojemu šefu Orbanu, ki pa pri destabilizaciji sedanje demokratične Evrope, zopet uboga svojega gospodarja – Putina. Zavedal naj bi se namreč, da čim bolj bodo on in njegovi pajdaši slabili demokratično Evropo, lažje bodo neovirano avtokratsko vladali na svojem kupu gnoja. No nisem prav prepričan, da ta teza drži, ker mora Slovenski pacient predvsem ugajati Američanom in zahodni Evropi.

                                                              Vir: Siol.net

Ob ukrajinski krizi pa me prav nič niso presenetili njegovi verni janšisti, ki so svojčas radikalno in šovinistično zavračali sprejem Afganistanskih, Sirijskih in drugih beguncev iz vzhoda v Slovenijo. Naša skrajno desničarska vlada, ki jo obvladujejo, je namreč takoj čivknila:

»Ukrajinski begunci prihajajo iz okolja, ki je v kulturnem, verskem in zgodovinskem smislu nekaj povsem drugega kot okolje, iz katerega prihajajo begunci iz Afganistana. Vlada Republike Slovenije.«

Torej rasistični janšisti delijo ljudi na dve (ali na morda celo več) kategoriji?! Očitno je, da je za njih ukrajinski otrok vreden usmiljenja in pomoči, afganistanski ali nek drugi, ki prihaja iz drugega »kulturnega, verskega in zgodovinskega okolja«, pa ne. Naj zmrzuje, strada in celo pogine! Kaj bi porekli, če bi, v kolikor bi potrebovali humanitarno pomoč, z njimi na tak krut način ravnali drugi narodi. Grozovito zgodbo o Beli rasi so doživljali naši predniki v sredini prejšnjega stoletja. Ali se bo ponovila? Iskreno upam, da ne.

Notranji ministrček pa je v svoji evforiji do ukrajinskih beguncev šel še dlje. Tako dobrega srca je in toliko usmiljenega sočutja do njih čuti, da bi jih sprejel kar 200.000?!

In še za zaključek. Ruska invazija je podrla načela na katerih so po koncu hladne vojne Združene države Amerike in evropske države (vključno z Rusijo) sklenile dogovor o novem svetovnem redu. Za uresničevanje in nadzorovanje sklenjenih mednarodnih načel, so ustanovile OVSE (Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi), v okviru katere so se dogovarjale o vseh politično-vojaških in varnostnih problemih v Evropi pa tudi v svetu. No ruski napad na suvereno državo, je ta mednarodni red, ki je temeljil prav na principu suverenosti držav, na nedotakljivosti njihovih meja, na mirnem reševanju sporov in prepovedi uporabe sil, zrušil. Sedaj je na žalost dovoljeno vse, kot dnevno videvamo na posnetkih iz Ukrajine. Kakšne bodo posledice za Evropo, svet in za vse nas bomo še videli.

Se pa strinjam z izjavo bivšega predsednika Kučana, da se vojna ne bo rešila z dobavljanjem orožja ukrajinski vojski, temveč s prizadevanjem za prekinitev spopadov in mirovnimi pogajanji.

 

Zaskrbljeni državljan 1