UKRAJINSKA AVANTURA
UKRAJINSKA AVANTURA
Naš
predsednik vlade, ki so ga zahodni mediji zaradi njegovih nekontroliranih rabot
poimenovali Slovenski pacient, ob ruskem napadu na Ukrajino doživlja pravo
evforijo. V ihti bega po Evropi in se trudi, da bi mu priznali vodilno vlogo
brezkompromisnega borca proti ruski agresiji in rešitelja nedolžnih ukrajinskih
žrtev. Tudi njegovi apeli in prizadevanja, da naj se Ukrajino po hitrem
postopku sprejme v Evropsko unijo, niso naleteli na plodna tla pri najvplivnejših
članicah skupnosti. Nekatere so ga celo jasno zavrnile, da so taka pričakovanja
povsem nerealna. Prošnjo Ukrajine za izredni hitri sprejem v članstvo so
podprle le članice Višegrajske skupine in Slovenija. Druge članice pa očitno niso
naklonjene članstvu po hitrem postopku. Nazorno je to dal vedeti nemški kancler
Olaf Scholz s svojo izjavo, da » je pomembno, da te stvari zasledujemo na
način, ki je bil določen v preteklosti.«
Slovenski
pacient je tudi med najbolj glasnimi zagovorniki uvedbe rigoroznih sankcije
proti agresorju, med katere sodi zaprtje zračnega prostora nad ukrajinskim
ozemljem s strani NATA. S tem nesmiselnim soliranjem ne izpostavlja le sebe,
ampak tudi svojo državo in svoj narod, torej nas. Njegov avanturističen predlog bi po vsej
verjetnosti sprožil konflikt med največjima jedrskima silama na svetu, zato ni samo
nespameten, temveč tudi nevaren za celoten svet, za vse nas. Takšen razvoj
dogodkov bi prav gotovo pomenil uvod v novo svetovno vojno ter bi lahko celo pripeljal
do pričetka uničenja človeštva.
Včeraj
zjutraj pa je šel v svoji nekontrolirani
evforiji še korak naprej. Korak, ki pa že meji na norost. S svojima kolegoma iz
Poljske in Češke se je osebno napotil v oblegani Kijev – po dolgotrajni in zamotani
poti z vlakom, kar je še edina možna prevozna pot iz zahoda v ukrajinsko glavno
mesto. Tudi dejstvo, da so ruske sile le 15 kilometrov oddaljene od Kijeva, ga
ni prestrašilo.
Trojica je
med potjo izjavila, da je namen njihovega osebnega obiska in srečanja z
ukrajinskim voditeljem Zelenskim in sodelavci simbolična gesta napadeni
Ukrajini ter da gredo v Kijev podpret ukrajinski odpor proti ruski agresiji. Na
srečanju naj bi tudi predstavili širok paket podpore Ukrajini in Ukrajincem, ki
ga je sprejela Evropska unija.
Trojica se
je prav tako nemudoma proglasila za predstavnike Evropske unije in rešitelje demokratične
Evrope, ki v Ukrajini »branijo Evropo in evropske vrednote«. Kakšen paradoks –
najbolj avtoritarni voditelji (poleg Orbana) v uniji se osebno izpostavljajo za
obrambo demokracije v Evropi!?
No, kmalu so jih drugi evropski voditelji in odgovorni v Bruslju demantirali, da niso bili poslani na nevarno pot kot predstavniki skupnosti, šli so na lastno pobudo. V resnici torej niso imeli mandata Evropske unije za svoje, milo rečeno, avanturistično dejanje.
Zato se
samoumevno postavlja vprašanje, zakaj so se odločili za tako rizično politično
gesto?
Zaradi
prepoznavnosti in odobravanja svetovne javnosti prav gotovo. Vendar le svetovna
prepoznavnost in odobravanje večine držav ne more biti zadosten vzrok za tako
dejanje. Morajo biti še drugi razlogi. Kakšni so bili pravi razlogi poljskega
in češkega predsednika ne vemo in za nas tudi niso relevantni. Kakšni pa so
bili pravi motivi Slovenskega pacienta so pa za Slovence še kako pomembni.
Ni še povsem
jasno, ali to počne zaradi svojega strahu, da bi v sedanjih normalnih razmerah prišlo
do rednih parlamentarnih volitev doma, kjer se mu obetata poraz in izguba
oblasti. Možno je tudi, da se mu ponavlja njegovem karakterju svojstvena
paranoja iz leta 1991. Takrat je kot obrambni minister, ki se je ves čas
trajajoče 10 dnevne vojne skrival v zaklonišču, izdal ukaz teritorialni obrambi
in vojaški formaciji Moris, da z vsemi razpoložljivimi močmi odločno napadeta kasarne,
v katerih so se skrivali vojaki jugoslovanske armade, in jih, ne glede na
posledice (tudi morebitnih povračilnih ukrepov, ki bi terjale številne civilne
žrtve), preženeta ali uničita.
Upam, da ga
vodi pri njegovih, na prvi pogled nerazumnih dejanjih, le strah pred izgubo
oblasti. Upam tudi, da so njegove mokre sanje, da bi lahko v primeru svetovnega
konflikta ali vsaj vzhodno-evropske regionalne vojne, uvedel izredne razmere v
državi in preložil volitve ali pa celo spremenil družbeni sistem v državo z
enim narodom, le sanje obupanca. Obupanca, ki se boji prihodnosti, ko bo končno
moral odgovarjati za svoja nora in nezakonita dejanja.
Doma ga pri
tem njegovemu nesmiselnem soliranju ne podpirajo niti vsi njegovi podložniki in
sodelavci. Karakteristična je bila izjava podložnega mu ministra Počivalška, da
je taka hrabrost že na meji norosti.
In kakšen bo
učinek njegovega početja?
Jasno je, da je šlo za samostojno akcijo treh premierjev, ki so potovali v Kijev brez mandata Evropske unije, za akcijo, ki dodatno razdira enotno zunanjo in varnostno politiko Evropske unije. To se bo nedvomno poznalo pri naslednjih skupnih političnih odločitvah skupnosti ter pri veljavi in ugledu treh omenjenih držav.
Slovenski pacient pa s svojo nepotrebno in pretirano evforijo škoduje predvsem Sloveniji. Za kijevsko misijo ni imel mandata s strani Slovencev, čeprav navzven kot predsednik vlade zastopa vse nas. Po nepotrebnem nas je varnostno izpostavljal morebitnim ruskim povračilnim ukrepom do držav, ki so pretirano aktivne pri obsojanju njihove agresije. Izpostavlja jo tudi gospodarskemu tveganju predvsem na področju energetike (dobava nafte in plina), surovin in hrane.
Mislim, da se lahko Slovenija kot majhna država v svetu uveljavlja le z načelnimi in razumnimi predlogi, kot so poziv k mirnem reševanju rusko-ukrajinskega konflikta. Prizadevati se mora tudi za poenotenje ukrepov (tudi sankcij in drugih skupnih akcij) članic Evropske unije. Solistični iracionalni in nevarni predlogi nas kažejo kot neresno in nedozorelo državo. Slovenski pacient pa tega očitno ne razume.
Očitno so zahodni mediji že vedeli zakaj so ga poimenovali na ta način.
Zaskrbljeni
državljan 1
Komentarji
Objavite komentar