PREDSEDNIŠKE VOLITVE

 

Komaj so za nami - po oceni mnogih političnih analitikov in komentatorjev - prelomne volitve, s katerimi smo se vsaj začasno znebili poti v avtarkijo, že se je pričela tekma za nove, tokrat predsedniške.


                                                                Vir: Časoris

Najprej je kandidaturo za predsednico republike napovedala javnosti dobro poznana pravnica Nataša Pirc Musar. V tekmo se bo spustila kot nestrankarska kandidatka, vendar je povsem jasno, da bo nagovarjala predvsem levo volilno sredino. Podpora bivših uglednih predsednikov Kučana in Turka to še dodatno potrjuje. Ta podpora ji bo prav gotovo močno koristila v borbi za visok položaj. Večina simpatizerjev prvega slovenskega predsednika se bo prav gotovo zaradi njegove podpore odločala za njo.

Takoj za Musarjevo je svojo kandidaturo objavila do pred nedavnim javnosti manj poznana psihoanalitičarka in doktorica filozofije Nina Krajnik. Tudi ona se spušča v kampanjo kot nestrankarska kandidatka, ki bo za vložitev kandidature zbirala potrebno število podpisov volivcev. Zanimanje javnosti je spodbudila v oddaji Intervju, v kateri jo je promoviral navijaški desničarski komentator Jože Možina. Še bolj pa s svojo »pronicljivo« ugotovitvijo, ko je v volilni oddaji na RTV Slovenija izjavila, da je na nedavnih parlamentarnih volitvah zmagala globoka država. Čeprav je zatrdila, da ni članica nobene politične stranke, pa je s tem več kot očitno pokazala svojo politično usmerjenost. Pri zbiranju podpisov ji bo pomagal Janšev aktivist Vili Kovačič, njeno kandidaturo pa so javno podprli pravnik in ideolog SDS Jambrek, nekdanji ustavni sodnik Jerovšek, Počivalškov gospodarski lobi in nekateri drugi. Najbrž ni potrebno poudarjati na katere potencialne volivce stavi. Sicer pa je partnerica iz Avstralije odpoklicanega veleposlanika Slovenije. (Več o avstralski avanturi omenjene dvojice, v kateri je pomembno vlogo odigral obsojeni pedofil in trgovec z orožjem Oman, pa kdaj drugič). Nedavno pa so v medijih prišle na dan novice o njenih aferah, v katerih je večkrat izkazala svoj nasilniški karakter (med drugim do očeta in svetovalca svojega partnerja).

Tretja ženska, ki je v torek napovedala predsedniško kandidaturo pa je publicistka in bivša veleposlanica Marta Kos. Napovedala jo je kot kandidatka zmagovite stranke Gibanje svoboda, ki je tudi njena podpredsednica. Njena kandidatura je bila seveda pričakovana. Gibanje Svoboda bo tako prva politična stranka, ki bo uradno predstavila svojo kandidatko. Izbire kandidata za predsedniško funkcijo seveda potekajo tudi v drugih strankah, še nobena pa do sedaj ni objavila svoje končne odločitve.

V predsedniško kampanjo se je do sedaj uradno vključil le en kandidat moškega spola in sicer Gregor Bezenšek ml.,  bolj poznan po umetniškemu imenu SoulGreg Artist.

Med drugimi potencialnimi kandidati se omenja bivšo predsednico NSi in evropsko poslanko Ljudmilo Novak, nekdanjega predsednika vlade Mira Cerarja, nekdanjega zunanjega ministra in evropskega poslanca Iva Vajgla. O svoji morebitni kandidaturi so tudi večkrat javno razmišljali večno mladi in ambiciozni Ernest Petrič, pa Alojz Kovšca ter kočevski župan Vladimir Prebilič itd. Kaj pa največja opozicijska stranka? Zaenkrat so se ovili v molk, v javnost pa prihajajo  govorice, da se za kandidaturo pripravlja bivši zunanji minister Andrej Logar, morda pa svojega strankarskega kandidata niti ne bodo uradno imenovali?!

Že sedaj pa lahko ugotovimo tri stvari:

-        tokrat bodo prvič favoritke za predsedniško mesto v državi ženske;

-        predsednik-ca države je sicer protokolarno najvišja državna funkcija, ki pa po ustavi (razen v izjemnih razmerah) nima nikakršnih izvršnih pooblastil*. Lahko bi jo primerjali z vlogo kraljice v Veliki Britaniji. Zato je po mojem mnenju škoda pametnih in energičnih gospa kot sta Marta Kos in Nataša Pirc Musar za tako funkcijo. Mislim, da bi ju, še posebej v sedanjih razmerah, potrebovali na kašnih drugih, bolj operativnih in pomembnih funkcijah;  

-        po izjavi njune nasprotnice Nine Krajnik »Dve kandidatki, ena Partija. Musar, kandidatka stare generacije levih privatizerjev, Marta Kos, kandidatka mlajše generacije levih privatizerjev. Iluzije izbire v dobi demokracije.« kaže, da bo kampanja tudi umazana. Njena izjava, ki sodi v žargon jurišnikov najbolj poštene stranke, ki ne uporablja sovražnega govora, največ pove o njej sami. Koristila ji bo znotraj boja skrajni desničarjev, zmernih volivcev pa s takimi žalitvami ne bo pridobila.

 

*Demosova vlada in desna politična opcija je bila po osamosvojitvi, pri določanju ustavne vloge predsednika republike izjemno obremenjena (vključno z prvim predsednikom parlamenta dr. Bučarjem) z bojaznijo, da bi si takratni predsednik predsedstva Milan Kučan pridobil preveč oblasti, ko si jo je s predsedniško funkcijo pridobil sosednji Franjo Tuđman. Glede na njegovo priljubljenost med ljudmi in prepričljivo zmago na predsedniških volitvah, je v ustavni komisijo prevladalo mnenje, da se ga politično najbolj učinkovito onemogoči, če se predsedniško funkcijo omeji le na predstavitveno in protokolarno. To se je tudi zgodilo – zato po ustavi predsednik nima nobene izvršilne funkcije. Sicer pa lahko svojo politično kredibilnost, ker je izvoljen neposredno od volivcev, izkazuje le kot moralna avtoriteta.

No, naš sedanji predsednik tega ni hotel ali ni znal izkoristiti. O njegovih velikih »uspehih«, ki jih je dosegel za časa dveh mandatov pa kdaj drugič.

 

Zaskrbljeni državljan 1  

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

PIRC MUSAR vs GOLOB

POLITIČNI FENOMEN LOGAR

NEUSPELA POPULISTIČNO-DEMAGOŠKA TARČA