KORUPCIJA PO SLOVENSKO
KORUPCIJA PO SLOVENSKO
Odkar imamo novo državo je
korupcija eden najbolj perečih problemov Slovenije.
Začela se je takoj po
osamosvojitvi z orožarsko afero, ki sta jo zakuhala velika osamosvojitelja
Janša in Bavčar s sodelavci, in to s tihotapljenjem in preprodajo orožja prek naše
jugo-vzhodne meje.
Odtlej je korupcija stalno močno
prisotna v vseh segmentih naše družbe. V preteklih tridesetih letih se je predvsem
na veliko kradel javni denar, ki se z davki in prispevki nabira v proračunih in
drugih javnih blagajnah. Visoko stopnjo koruptivnih dejanj zaznavajo tudi
gospodarstveniki, analitiki in finančni strokovnjaki na drugih področjih. Posledično
vsi skupaj izgubljamo na vseh ravneh – še posebej pa na področjih zdravstva,
sociale, izobraževanja, kar ovira hitrejši razvoj države v celoti kot tudi dvig
kakovosti našega življenja.
Po ocenah slovenske Komisije
za preprečevanje korupcije v koruptivnih dejanjih letno izgubimo tudi do 3,5
milijarde evrov, kar je 7,5 odstotka slovenskega bruto domačega proizvoda. Če
to pomnožimo s tridesetimi leti obstoja naše države, pridemo (sicer preko
palca) do neverjetne številke – skoraj 100 milijard eurov!?
Kot običajni človek si ne
morem predstavljati za kakšen zajeten kup denarja pravzaprav gre. Če bi uspeli
vsaj delno omejiti koruptivna dejanja in delno zajeziti odtekanje ogromnih
sredstev v privatne žepe (v celoti se je na žalost tega ne more), bi se
Slovenija razvijala mnogo hitreje in živeli bi mnogo bolje kot sedaj. In kje je
ta denar? Na skritih računih v Švici, na Cipru ali na Kjamanskih otokih in še
kje. In kdo so njegovi lastniki? Ali jih kdo pozna? Kaj pa organi pregona? Ali
so že trideset let brez moči? Na vsa te vprašanja na žalost nimam odgovora. Imela
pa ga je vsakokratna oblast, vendar nobena ni ukrepala! Zato se samo po sebi
ponuja rešitev - politika in korupcija sta močno povezani in hodita skupaj z
roko v roki. Pa naj bodo na oblasti, beli, rdeči, rumeno modri ali črni.
Če ob tem pomislim na vse
tiste, ki v Sloveniji živijo na robu revščine ali pa celo pod njenim pragom, na
vse tiste, ki nimajo mesečno za položnice in so lačni in pozimi zmrzujejo, na
vse tiste mlade pare, ki si zaradi dragih stanovanj ne morejo ustvariti
normalnega družinskega življenja, na vse tiste, ki ne morejo do splošnega
zdravnika, na vse tiste bolnike, ki se zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo zdraviti
z dragimi zdravili ali terapijami (in sredstva za njih zbiramo preko javnih
dobrodelnih akcij), na vse tiste mlade strokovnjake, ki po končanem (tudi
velikokrat dragem šolanju) pri nas ne dobijo zaposlitev, na vse tiste … - me
prime bes in obup, ker živim v taki državi, kjer cveti korupcija. Slovenija je že
nekaj časa na takšni razvojni stopnji, ko bi morala vsem prebivalcem omogočati
človeka dostojno življenje. Tudi najrevnejšim in tistim, ki živijo na robu družbe,
se pa sredstva kopičijo predvsem v žepih najbogatejših.
Predvsem pa me skrbi, da se ob
vseh podatkih, ki jih navajam in so javno znani, korupcija nadaljuje in se na žalost
celo krepi. Javni Indeks zaznave korupcije za leto 2021, ki ga je letos
januarja objavila nevladna organizacija Transparency International, kaže, da se
je Slovenija med 180 državami uvrstila na 41. mesto. Z oceno 57 je izgubila tri
točke in zdrsnila za šest mest, najslabše po letu 2013 ter se še bolj oddaljila
od povprečja držav EU in OECD.
Ta »dosežek« je s svojimi za
državni proračun škodljivimi odločitvami pridelala vlada Slovenskega pacienta,
ki je v imenu »reševanja človeških življenj« v času koronavirusne epidemije sprejemala
odločitve, ki so posegale globoko v temeljne človekove pravice (pa tudi v naš
žep!). Krčenje demokratičnih standardov v Sloveniji, ki so po navedbah Transparency
International velikega pomena za nadzor nad oblastjo, so zaznali tudi za to
specializirani indeksi. Podobno je tudi Mednarodni inštitut za demokracijo in
volilno pomoč, ki poudarja pomen spoštovanja temeljnih človekovih pravic za
učinkovit boj proti korupciji, v zadnjem poročilu posebej izpostavil zdrs
demokracije v Sloveniji. V tem času pa je prihajalo tudi do velikih »zdrsov« v
korupcijo.
Menim, da so aprilske parlamentarne volitvah pokazale
tudi na to, da je večina Slovencev pokazala rdeči karton ne le velikemu vodji
in njegovim pajdašem, ampak vsem dosedanjim oblastnikom, levim in desnim, tudi
zaradi korupcije. Izkoreninjenje korupcije (predvsem v zdravstvu) je bila ena
izmed pomembnih tem predvolilnega boja. Predvsem živžgač Gale je poudarjal, da
je to največji slovenski problem.
Upam, da se nova oblast zaveda, da
pričakujemo učinkovito ukrepanje tudi na tem področju. Poleg izredno slabe
zapuščine Slovenskega pacienta, se bo
morala nova vlada spopadati tudi z rastjo korupcije. To pa je zelo nevarna in
tvegana operacija. Dregniti v osje gnezdo dobičkarjev prisesanih na državne jasli
(nedrje) ni kar tako. Gre namreč za lobije, ki so prepojeni z bogastvom, ki ga
lahko trošijo za svoj vpliv in vlogo v družbi. Ker so tesno prepleteni tudi z
bivšimi oblastniki in politiki, so izjemno nevarni, ko branijo svoje koristi. Postali
so država v državi.
Zato je Golob tudi na tem področju pred hudo
preizkušnjo. Če koruptivnih lobijev ne bo mogel ukrotiti in bo prisiljen nadaljevati
s prakso prejšnjih oblasti, se mu po štirih letih - ali še prej- obeta podobna klavrna usoda, kot predhodniku,
ki ni imel zadržkov pri prisvajanju javnega premoženja.
Mi volivci, ki lahko odločamo le vsaka štiri
leta (in še to posredno preko izvoljencev), pa lahko le upamo, da bo novemu
predsedniku vlade s sodelavci uspelo vsaj delno ukrotiti zlo, ki ga imenujemo
korupcija. Upamo lahko tudi, da nismo zabredli že do te mere, da je kritična
masa na strani zajedavcev, ki nam že od nastanka naše države, pijejo kri.
Zaskrbljeni državljan 1
Komentarji
Objavite komentar